<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep III Kp 23716/2019

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2019:III.KP.23716.2019
Evidenčna številka:VSM00028112
Datum odločbe:23.10.2019
Senat, sodnik posameznik:Miro Lešnik (preds.), Zdenka Klarič (poroč.), mag. Aleksander Karakaš
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:sporazum o priznanju krivde - nedovoljena pritožba - odločba o kazenski sankciji

Jedro

Ker pritožba obdolženega zoper napadeno sodbo po zakonu ni nedovoljena (člen 390 ZKP), je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Glede na navedeno pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe in predloge obdolženega ni odgovarjalo.

Izrek

I. Pritožba obdolženega A. A. se kot nedovoljena zavrže.

II. Obdolženi se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z napadenim delom sodbe je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena in drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo kazen eno leto zapora in denarno kazen v višini 280 dnevnih zneskov po 50,00 EUR, kar skupaj znaša 14.000,00 EUR. Denarno kazen mora obdolženi plačati v roku enega leta od pravnomočnosti sodbe. Če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da za vsakih začetih 41,73 EUR določi en dan zapora. Po členu 48.a KZ-1 je sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo stransko kazen - izgon tujca iz države za čas petih let. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 pa je obdolžencu v izrečeno kazen vštelo čas prestan v priporu od 25. 5. 2019 od 9.10 ure dalje. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo plačila vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, po prvem odstavku 97. člena ZKP pa odločilo, da obremenjujejo stroški in nagrada obdolženčeve zagovornice, postavljene po uradni dolžnosti, proračun. Po prvem odstavku 73. člena KZ-1 je sodišče obdolžencu izreklo varnostni ukrep odvzema predmetov: mobilnih telefonov in SIM kartic.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil obdolženi A. A. zaradi odločbe o kazenski sankciji in sicer izrečeni denarni kazni. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo razveljavi oziroma spremeni ter mu izreče nižjo denarno kazen.

3. Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

4. V obravnavani zadevi je obdolženi A. A. z Okrožnim državnim tožilstvom na Ptuju dne 16. 7. 2019 na podlagi četrtega odstavka 450.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenil sporazum o priznanju krivde za kaznivo dejanje prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1, podrobneje opisano v obtožnici Okrožnega sodišča na Ptuju Kt/8800/2019 z dne 22. 7. 2019.

5. Sodišče prve stopnje je napadeno sodbo izreklo na podlagi sporazuma o priznanju krivde z dne 16. 7. 2019 (list. št. 545 - 547). Drugi odstavek 370. člena ZKP pa določa, da se v takšnih primerih sodba ne sme izpodbijati iz razlogov po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) in po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi odločb o kazenskih sankcijah, odvzemu premoženjske koristi, stroških kazenskega postopka, premoženjskopravnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji). Zato so pritožbene navedbe obdolženca, ki graja izrečeno mu denarno kazen in s katerimi se zavzema za znižanje izrečene denarne kazni, povsem neupoštevne.

6. Ker je obdolženi napadeno sodbo izpodbijal izključno zaradi odločbe o kazenski sankciji, napadena sodba pa je bila izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde in sporazuma o priznanju krivde, ki se ne sme izpodbijati iz razloga po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, saj je bila napadena sodba izrečena v skladu s pogoji, ki jih je državna tožilka določila za priznanje krivde v sklenjenem sporazumu o priznanju krivde.

7. Ker pritožba obdolženega zoper napadeno sodbo po zakonu ni nedovoljena (člen 390 ZKP), je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Glede na navedeno pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe in predloge obdolženega ni odgovarjalo.

8. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obdolženega po četrtem odstavku 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 450a, 390

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzNzY1