VSM Sodba II Kp 42305/2017

Jedro

Količina zasežene droge (49 sadik oziroma 494,34 gramov) terja zaključek, da prepovedana droga konoplja ni bila namenjena zgolj lastni uporabi za lajšanje zdravstvenih težav, kot to skuša prikazati pritožba. Še zlasti, ker iz obdolženčeve zdravstvene kartoteke izhaja, da je nazadnje bil pri osebnem zdravniku 16. 1. 2007, torej pred več kot desetimi leti.

Izrek

I. Pritožba zagovornice obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je s sodbo I K 42305/2017 z dne 18. 3. 2019 obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen devet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Po petem odstavku 186. člena KZ-1 v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 73. člena KZ-1 je obdolžencu odvzelo zasežene predmete, navedene v izreku izpodbijane sodbe. Obdolženec je dolžan plačati stroške kazenskega postopka, razen sodne takse in stroške postavljene zagovornice.

2. Zoper sodbo se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe.

3. Pritožbeno sodišče je opravilo sejo, o kateri je na predlog obdolženčeve zagovornice obvestilo stranke. Seje pa se je udeležila samo višja državna tožilka, kljub obdolženčevi izrecni želji, da je tudi sam prisoten na seji pritožbenega senata, pa se le te nista udeležila ne on in ne njegova zagovornica. Obvestilo za zagovornico je bilo izkazano, obdolženec pa vabila na nobenem od znanih naslovov, kljub večkratnemu obveščanju, ni dvignil. Seja je bila tako opravljena v skladu z določbo četrtega odstavka 378. člena Zakona o kazenskem postopka (v nadaljevanju ZKP).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zagovornica se uvodoma pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter drugega odstavka 371. člena ZKP, pri čemer v nadaljevanju pritožbe uveljavljanih kršitev ne pojasni. Iz pritožbenih navedb, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj je ocena sodišča glede zagovora obdolženca sprejeta na površno ugotovljenem dejanskem stanju, s katerimi pritožnica očitno meri na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, pa izhaja, da prvostopenjskemu sodišču v bistvu očita, da je napačno ocenilo izvedene dokaze. S tem pa pritožnica ne uveljavlja bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, temveč zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

6. Tudi kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP pritožba uveljavlja kot posledico zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ko trdi, da je obdolženec sadike konoplje gojil za lastne potrebe, da bi si z njimi lajšal zdravstvene težave, zaradi česar ni izpolnjen zakonski znak proizvodnje iz prvega odstavka 186. člena KZ-1. Takšna kršitev pa ni mogoča, saj je kazenski zakon lahko kršen le, če sodišče ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju uporabi napačen zakon ali pa ga sploh ne uporabi, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.

7. Neutemeljena pa je pritožba tudi v delu, ko graja dejansko stanje in torej uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče nima namreč nobenih pomislekov o pravilnosti in popolnosti na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Prvostopenjsko sodišče je razjasnilo vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa je tudi zanesljivo zaključilo, da je obdolženec storil v izreku izpodbijane sodbe opisano kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče zato v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami in s pravnimi zaključki izpodbijane sodbe, na katere se v izogib ponavljanju tudi sklicuje, glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na odločilna dejstva, pa dodaja naslednje:

8. Bistvo pritožbe je v graji dokazne ocene, s katero zagovornica ne soglaša, ter v ponavljanju zagovora obdolženca, da je drogo konopljo gojil za lastne potrebe zaradi lajšanja zdravstvenih težav.

9. S takšnimi pritožbenimi navedbami ni mogoče soglašati. Za zaključek, da je obdolženec storil v izreku izpodbijane sodbe opisano kaznivo dejanje, je sodišče prve stopnje imelo podlago v izpovedbah zaslišanih prič B. B. in C. C., v poročilih o kriminalistično tehničnih ugotovitvah Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave (v nadaljevanju SKP PU), poročilu o preiskavi Nacionalnega forenzičnega laboratorija (v nadaljevanju NFL) ter v zapisniku o preiskavi stanovanja z dne 19. 5. 2017. Policisti so navedenega dne opravili preiskavo stanovanja, v katerem je živel obdolženec, ter v dnevnem prostoru našli 16 zelenih rastlin v višini 45 cm, v spalnici 16 zelenih rastlin v višini okrog 50 cm ter na balkonu 17 zelenih rastlin v višini od 40 do 52 cm, skupaj torej 49 sadik zelenih rastlin, za katere iz poročil SKP PU in NFL izhaja, da gre za drogo konopljo, čemur obramba niti ne oporeka.

10. Tudi po presoji pritožbenega sodišča količina zasežene droge (49 sadik oziroma 494,34 gramov) terja zaključek, da prepovedana droga konoplja ni bila namenjena zgolj lastni uporabi za lajšanje zdravstvenih težav, kot to skuša prikazati pritožba. Še zlasti, ker iz obdolženčeve zdravstvene kartoteke izhaja, da je nazadnje bil pri osebnem zdravniku 16. 1. 2007, torej pred več kot desetimi leti, medtem ko posebnih zdravstvenih težav, razen luskavice (v fazi preiskave pa še želodčne težave in psihični nemir), obdolženec ni zatrjeval, kar je pravilno ocenilo tudi sodišče prve stopnje. Glede na navedeno, upoštevaje izpovedbi obdolženčevega dedka D. D. (ki je povedal, da obdolženec nima zdravstvenih težav) in prijatelja E. E. (kateremu so bile poznane zgolj obdolženčeve težave z nogo), prvostopenjsko sodišče ni imelo razlogov, da bi pritegnilo izvedenca medicinske stroke. Zato so vsi pritožbeni pomisleki v smeri, da sodišče nima potrebnega znanja za ocenjevanje zdravstvenih težav obdolženca, brez pravne podlage. Sicer pa že samo število pri obdolžencu zaseženih rastlin ne vzdrži resne primerjave s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 53346/2012 z dne 28. 1. 2016, na katero se sklicuje pritožba, saj je v navedeni zadevi storilec gojil zgolj osem sadik konoplje, kar je šestkrat manj kot se očita obdolžencu. Obdolžencu zasežena količina droge konoplje tako tudi po mnenju pritožbenega sodišča znatno presega dnevne potrebe rednega uživalca prepovedane droge konoplje. Obdolženec je namreč za gojenje droge konoplje izkoristil dve sobi v stanovanju in balkon, konopljo v stanovanju pa je gojil v posebej prirejenih prostorih za gojenje konoplje, zato pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženec izpolnil zakonski znak neupravičene proizvodnje rastline konoplje.

11. Prav tako se ni mogoče strinjati s pritožbo, ki se nanaša na vprašanje, kolikšen delež zaseženih rastlin predstavlja dejansko uporabno konopljo. Po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog niso prepovedani le ekstrakti konoplje in njena smola, temveč tudi rastlina sama. Niti omenjena uredba niti sodna praksa sama pa ne razlikujeta med stadijem rasti konoplje in posledično koncentracijo THC, zato je pritožba tudi v tem delu brez pravne podlage. Vse navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča kaže na obdolženčev namen proizvajati prepovedano drogo konopljo, obdolženec pa je pri tem ravnal z direktnim naklepom. Pritožbeno sodišče pa glede na obširna pritožbena izvajanja v smeri zdravilnih lastnosti konoplje in izpostavljanja jezikovnega pomena zakonskega znaka „proizvodnja“ dodaja še, da se v skladu s 4. členom Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami za proizvodnjo prepovedanih drog štejejo vsi postopki, kjer se pridobivajo substance iz 2. člena tega zakona, vključno z gojenjem, predelavo in njihovo končno izdelavo. Pomeni, da je gojenje, v tem primeru konoplje, sestavni del proizvodnje prepovedane droge ter količinsko navzgor in navzdol ni omejeno.

12. Ob navedenem, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko ovrglo pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je bilo potrebno pritožbo zoper sodbo zavrniti kot neutemeljeno.

13. Odločbe o kazenski sankciji pritožnica ne graja, zato je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo v tem delu preizkusilo po uradni dolžnosti, saj pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (386. člen ZKP). Preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ustrezno ocenilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na vrsto in odmero kazenske sankcije, to je zlasti težo storjenega kaznivega dejanja in stopnjo obdolženčeve krivde, ter izreklo povsem primerno kazensko sankcijo, ki je nikakor ne gre spreminjati v obdolženčevo korist. Prav tako je pravilno uporabilo omilitvena določila in mu utemeljeno odmerilo kazen pod mejo, ki je predpisana.

14. Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi obdolženca odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

15. Iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila sodne takse (četrti odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

27.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba I Ips 31245/2017
• VSRS Sodba I Ips 9617/2019
• VSL Sodba II Kp 44024/2019