VSM Sodba IV Kp 37748/2018

Jedro

Obsojenec je prejel poziv probacijske enote v Mariboru, da se zglasi zaradi izvršitve oprave del v splošno korist, vendar tega ni storil in svojega izostanka ni opravičil, dela pa ni opravil ne v roku in ne v obsegu, določenem v navedeni pravnomočni sodbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je z napadeno sodbo na podlagi prvega odstavka 87. člena KZ-1 za izrečeno denarno kazen, ki ni bila izvršena na način, določen v pravnomočni sodbi, odločilo, da se izvrši tako, da se določi kazen sedem dni zapora.

Izrek

I. Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenec se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni na podlagi šestega odstavka 129. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in po prvem odstavku 87. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) odločilo, da se s sodbo prvostopnega sodišča I K 37748/2018 z dne 27. 8. 2018, ki je postala pravnomočna 18. 12. 2018, obsojenemu A. A. izrečena denarna kazen v znesku 319,20 EUR, izvrši tako, da se mu določi kazen sedem dni zapora.

2. Proti tej sodbi je obsojenec podal laično pritožbo. V njej pritožbenih razlogov ne navaja, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi. Konkretnega predloga, kakšno odločitev naj sprejme, pa v pritožbi ne navede.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz obrazložitve prvostopne sodbe je razvidno, da je bil obsojenec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja krive ovadbe po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 283. člena KZ-1, za kar mu je sodišče izreklo denarno kazen 15 dnevnih zneskov, v končnem skupnem znesku 319,20 EUR in odločilo, da se izvrši z opravo dela v splošno korist v obsegu 15 ur, ki ga je dolžan opraviti v roku dveh mesecev od pravnomočnosti sodbe. Navedeno je bilo izrečeno s sodbo Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni III Kr 37748/2017 z dne 27. 8. 2018, ki je postala pravnomočna 18. 12. 2018. Obsojenec je prejel poziv probacijske enote v Mariboru, da se zglasi zaradi izvršitve oprave del v splošno korist, vendar tega ni storil in svojega izostanka ni opravičil, dela pa ni opravil ne v roku in ne v obsegu, določenem v navedeni pravnomočni sodbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je z napadeno sodbo na podlagi prvega odstavka 87. člena KZ-1 za izrečeno denarno kazen, ki ni bila izvršena na način, določen v pravnomočni sodbi, odločilo, da se izvrši tako, da se določi kazen sedem dni zapora. Tako svojo odločitev je v napadeni sodbi tudi tehtno obrazložilo in pritožba obsojenca pravilnosti prvostopne sodbe ne more omajati.

5. Obsojenec v pritožbi zgolj našteva posamezne člene Ustave Republike Slovenije, Zakon o upravnem postopku, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Zakon o pravdnem postopku in tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice ter posamezne člene Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki jih sodišče prve stopnje naj ne bi upoštevalo pri sprejeti odločitvi, ne konkretizira pa kršitev, ki bi naj bile s tem storjene. Kršitev, ki jih je dolžno upoštevati po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) pritožbeno sodišče ni ugotovilo, zato pritožba, ki se zgolj formalno sklicuje na posamezne pravne temelje, ki jih naj ne bi upoštevalo sodišče prve stopnje, ne more biti uspešna.

6. Pritožbeno zatrjevanje, da dela v splošno korist obsojenec ni mogel opraviti pravočasno, ker gre za njegovo preživetje in ker kot prava neuka in nevešča oseba ni vedel, da bo dobil kazen zapora ter je bil prepričan, da ima še določen čas za opravo del, ne more omajati pravilnosti napadene sodbe, glede na to, da je obsojenec bil s pravnomočno sodbo opozorjen, da v primeru, če dela v splošno korist ne bo opravil v določenem roku in obsegu, denarna kazen pa bo neizterljiva, se bo ta kazen izvršila tako, da bo sodišče za vsaka dva dnevna zneska določilo en dan zapora. Obsojenec torej ni mogel biti v zmoti, na katero se v pritožbi sklicuje.

7. V pritožbi graja tudi način, na katerega mu je bila vročena sodba III Kr 37748/2017 dne 13. 7. 2019, ko mu jo je vročila policija v gostinskem lokalu, pri čemer navaja, da mu je policija sledila brez odredbe za sledenje in s tem grobo posegla v njegovo zasebnost ter ga prizadela. Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje obsojencu vročalo sodbo po pošti, vendar obveščen o sodnih pošiljkah (list. št. 56 in 57) obsojenec sodnega pisanja na pošti ni prevzel. Policija je po odredbi sodišča opravila poizvedbe o tem, ali se obsojenec še nahaja na naslovu bivanja in obvestila sodišče, da se na tem naslovu nahaja, vendar ne želi odpreti vrat (list. št. 60). Vsled navedenega je bila obsojencu vročitev opravljena na način, ki ga sam navaja, torej zunaj njegovega prebivališča iz razloga, ker se je obsojenec izogibal vročitvi prvostopne sodbe. Z navedenim ni bila kršena nobena ustavna pravica obsojenca, način vročitve pa nima nobenega vpliva na pravilnost izpodbijane sodbe, ki jo zato obsojenec s pritožbo neutemeljeno napade.

8. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbi obsojenca odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (člen 391 ZKP).

9. Ker je obsojenec brez zaposlitve in brez dohodkov, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila stroškov sodne takse (četrti odstavek 85. člena v zvezi s prvim odstavkom 86. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

22.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSK Sodba II Kp 46512/2018
• VSL Sklep I Kp 28224/2013
• VSL Sodba VII Kp 3818/2016