VSM Sklep IV Kp 53935/2013

Jedro

Pri pregledu kazenske zadeve je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je glede na dejstvo, da je postala sodba z izrečeno pogojno obsodbo pravnomočna dne 9. 7. 2015, je ob triletni preizkusni dobi, rok za preklic pogojne obsodbe iz drugega odstavka 62. člena KZ-1 potekel dne 9. 7. 2019, kar pomeni, da bi morala biti vsaj tega dne napadena sodba pravnomočna.

Izrek

I. Ob reševanju pritožbe obsojenega A. A. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi, postopek za preklic pogojne obsodbe, izrečene obsojenemu A. A. s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 53935/2013 z dne 9. 7. 2015, pravnomočna dne 9. 7. 2015, se ustavi.

II. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obsojenega, proračun.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preklicalo pogojno obsodbo, ki je bila obsojenemu A. A. izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 53935/2013 z dne 9. 7. 2015, in ki je postala pravnomočna dne 9. 7. 2015, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo eno leto zapora in preizkusno dobo treh let ter pod posebnim pogojem, da v roku dveh let po pravnomočnosti sodbe vrne oškodovancu B. B. znesek 22.000,00 EUR, sicer bo pogojna obsodba preklicana in s pogojno sodbo določena kazen, izrečena. Na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP je odločilo, da je obdolženi dolžan oškodovancu B. B. povrniti premoženjsko pravni zahtevek v višini 22.000,00 EUR. Po prvem odstavku 95. člena ZKP je sodišče obdolžencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka in sodno takso in plačilo stroškov zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti.

2. Zoper napadeno sodbo se je pritožil obsojenec. V pritožbi navaja, da je oškodovancu B. B. v celoti poravnal dolgovani znesek. Smiselno se zavzema za razveljavitev napadene sodbe oziroma za ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe.

Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

3. Pritožbeno sodišče je skladno z določilom člena 383/I ZKP napadeno sodbo najprej preizkusilo po uradni dolžnosti. Pri pregledu kazenske zadeve je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je glede na dejstvo, da je postala sodba z izrečeno pogojno obsodbo pravnomočna dne 9. 7. 2015, je ob triletni preizkusni dobi, rok za preklic pogojne obsodbe iz drugega odstavka 62. člena KZ-1 potekel dne 9. 7. 2019, kar pomeni, da bi morala biti vsaj tega dne napadena sodba pravnomočna. Višje sodišče je kazenski spis prejelo v pritožbeno obravnavanje dne 16. 9. 2019, torej že po poteku roka, v katerem bi bilo dopustno pogojno obsodbo preklicati. Ker je pritožbeno sodišče na zastaranje dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), je napadeno sodbo zaradi zastaranja oziroma poteka dopustnega roka za preklic pogojne obsodbe razveljavilo in odločilo, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo z vsebino pritožbe obsojenega.

4. Pritožbeno sodišče je zaradi ustavitve postopka za preklic pogojne obsodbe v skladu z 98. členom v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP odločilo, da stroški nastali v postopku za preklic pogojne obsodbe in potrebni izdatki obsojenega, bremenijo proračun.

Datum zadnje spremembe:

21.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Kp 17723/2014
• VSM Sodba IV Kp 53287/2016
• VSM Sodba II Kp 46744/2015