<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Ip 544/2019

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2019:I.IP.544.2019
Evidenčna številka:VSM00024429
Datum odločbe:26.06.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Karolina Peserl
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:davčna izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - več transakcijskih računov

Jedro

Po 144. členu ZIZ je bila organizacija za plačilni promet dolžna terjatev poplačati predvsem iz sredstev na dolžničinem računu, preko katerega v skladu s predpisi opravlja plačilni promet (prvi odstavek), v primeru, če na tem računu ni bilo sredstev, pa prenesti na ta račun ustrezen znesek sredstev z drugega dolžničinega računa, v kolikor niso bila ta zarubljena ali po zakonu izvzeta iz izvršbe (drugi odstavek). Že samo citirano zakonsko določilo organizaciji za plačilni promet tako nalaga, da realizira sklep o izvršbi na vseh dolžnikovih računih, ki jih ima dolžnik pri tej organizaciji za plačilni promet. V obravnavanem primeru pa je banki takšno ravnanje še dodatno nalagal sklep o izvršbi, v katerem sta bila citirana oba dolžničina računa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na denarna sredstva dolžnice pri organizaciji za plačilni promet.

2. Upnica v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog napačne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in v posledici tudi pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnica povzema razloge, na podlagi katerih je sodišče ustavilo izvršbo, in sicer, ker dolžnica na računu nima rubljivih sredstev in ker nima drugih računov. Poudari, da je z uradnim vpogledom v register transakcijskih računov ugotovila, da ima dolžnica pri banki odprta dva transakcijska računa in da je zaposlena za polni delovni čas pri Ministrstvu za obrambo. Izpodbijani sklep je materialno napačen, saj dolžnica prejema plačo na račun pri banki. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in nadaljevanje izvršbe na sredstvih na transakcijskih računih pri banki. Dolžnica prejema plačo, ki se bo lahko rubila v skladu z zakonskimi določili.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določba petega odstavka 141. člena ZIZ sodišču nalaga ustavitev izvršbe po prejemu obvestila organizacije za plačilni promet, da v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva rubljivih sredstev (tretji odstavek 141. člena ZIZ). Zakon organizaciji za plačilni promet nalaga še, da pred tem obvestilom sodišču preveri v evidencah, ali ima dolžnik sredstva pri kateri drugi organizaciji za plačilni promet (četrti odstavek 141. člena ZIZ), sodišču pa, da po prejemu obvestila ponovno vpogleda v register transakcijskih računov (peti odstavek 141. člena ZIZ).1 Šele, če v nobenem od preizkusov niso odkriti transakcijski računi ali sredstva dolžnika, sodišče izvršbo ustavi.2

5. Iz podatkov spisa je razvidno, da je sodišče s sklepom o izvršbi VL 157529/2011 z dne 26. 10. 2011 na podlagi upnikovega predloga za izvršbo, v katerem je predlagal izvršbo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet na računih dolžnice SI_IBAN SI in SI_IBAN SI, dovolilo izvršbo in sklep o izvršbi dne 30. 11. 2011 poslalo v realizacijo, kot tudi, da je banka dne 29. 4. 2019 obvestila sodišče, da v enem letu od prejema sklepa o izvršbi na računu dolžnice ni nobenega priliva rubljivih sredstev. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče po prejemu tega obvestila vpogledalo v register transakcijskih računov in ugotovilo, da dolžnica nima odprtega drugega računa pri organizacijah za plačilni promet. Glede na takšno izkazano dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo zgoraj citirano materialno pravilo iz petega odstavka 141. člena ZIZ in izvršbo na denarna sredstva dolžnice pri organizacijah za plačilni promet ustavilo.

6. Ugotovljeno dejansko stanje in materialno pravilo, ki sodišču nalaga ustavitev izvršbe na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, če dolžnik v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na računu nima nobenega priliva rubljivih sredstev, narekuje zavrnitev pritožbe, ki si prizadeva za drugačno odločitev.

7. Neutemeljena so pritožbena prizadevanja za razveljavitev izpodbijanega sklepa in nadaljevanje izvršbe, ker ima dolžnica pri banki odprta dva transakcijska računa in ker je zaposlena ter prejema plačo.

8. Upnica spregleda, da je bila s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet na podlagi upnikovega predloga za izvršbo, v katerem je navedel dva računa dolžnice. Sklep o izvršbi, katerega sestavni del je predlog za izvršbo (drugi odstavek 45. člena ZIZ), je bil poslan banki, pri kateri ima dolžnica oba računa, v realizacijo. Po 144. členu ZIZ je bila organizacija za plačilni promet dolžna terjatev poplačati predvsem iz sredstev na dolžničinem računu, preko katerega v skladu s predpisi opravlja plačilni promet (prvi odstavek), v primeru, če na tem računu ni bilo sredstev, pa prenesti na ta račun ustrezen znesek sredstev z drugega dolžničinega računa, v kolikor niso bila ta zarubljena ali po zakonu izvzeta iz izvršbe (drugi odstavek). Že samo citirano zakonsko določilo organizaciji za plačilni promet tako nalaga, da realizira sklep o izvršbi na vseh dolžnikovih računih, ki jih ima dolžnik pri tej organizaciji za plačilni promet. V obravnavanem primeru pa je banki takšno ravnanje še dodatno nalagal sklep o izvršbi, v katerem sta bila citirana oba dolžničina računa. Pritožbeno razlogovanje, da izvršba ni bila opravljena na obeh računih in da ugotovljeno dejansko stanje, da na dolžničinem računu ni nobenega priliva rubljivih sredstev, ni pravilno, je po obrazloženem zavrniti.

9. Kar se tiče pritožbenega opozorila, da je dolžnica zaposlena in da prejema plačo, je glede na obvestilo organizacije za plačilni promet, da v enem letu od prejema sklepa o izvršbi na računu dolžnice ni nobenega priliva rubljivih sredstev, očitno, da so denarna sredstva iz naslova plače že zarubljena. Upnica pa lahko, v kolikor meni drugače, v nadaljevanju predlaga izvršbo tudi na to izvršilno sredstvo, kakor tudi ponovno na denarna sredstva dolžnice pri organizacijah za plačilni promet. S slednjo izvršbo bo uspešna le, če bodo na računu dolžnice rubljiva sredstva oziroma bodo prilivi le teh v obdobju najmanj eno leto pred tem, ko bo organizacija za plačilni promet prejela sklep o izvršbi.

10. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep potrdilo. Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih upnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Če organizacija za plačilni promet ali sodišče ugotovi, da ima dolžnik sredstva pri kateri drugi organizaciji za plačilni promet, pošlje sklep o izvršbi novi organizaciji za plačilni promet oziroma več novim organizacijam za plačilni promet.
2 Upnik ima tudi po tem še vedno možnost, da v 15 dneh po vročitvi sklepa o ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o računu in organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik sredstva. V tem primeru sodišče sklep o ustavitvi izvršbe razveljavi in sklep o izvršbi vroči novi organizaciji za plačilni promet.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 45, 45/2, 141, 141/3, 141/4, 141/5, 144

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.09.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMxNzI4