<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Ip 291/2019

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2019:I.IP.291.2019
Evidenčna številka:VSM00024431
Datum odločbe:27.06.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Karolina Peserl
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:ugovor po izteku roka - izvršilni stroški

Jedro

Terjatev ni bila poplačana v celoti, temveč le v manjšem delu, in nadaljevanje izvršbe tudi v primeru, če dolžnik ne bi podal ugovora po izteku roka, v posledici katerega je upnik podal delni umik predloga za izvršbo, izvršba ne bi tekla oziroma se nadaljevala neutemeljeno in neupravičeno. Stroške ugovora po izteku roka zato ne gre šteti kot s strani upnika neutemeljeno povzročenih stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se dolžnikova zahteva za povrnitev stroškov ugovora po izteku roka zavrne.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

III. Dolžnik mora upniku v 8 dneh od prejema tega sklepa povrniti pritožbene stroške v znesku 87,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne od prejema tega sklepa do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah I 219/2018 z dne 18. 9. 2018, in sicer za v I. točki izreka sklepa citirane zneske plačil v obdobju od 19. 9. 2018 do 15. 1. 2019, ugovor po izteku roka z dne 18. 12. 2018 zavrglo (II. točka izreka) in upniku naložilo, da dolžniku v 8 dneh povrne nadaljnje izvršilnega stroške, odmerjene na 167,99 EUR (III. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi izpodbija stroškovno odločitev iz III. točke izreka sklepa. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da je dolžnik dolžan upniku plačati stroške prvostopenjskega postopka v priglašeni višini v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Meni, da je utemeljitev sodišča, da je prav, da upnik, ko prejme določeno plačilo, obvesti sodišče, brez zakonske podlage. ZIZ te obveznosti ne predpisuje. Upnik ima prosto izbiro umika. ZIZ tudi ne predpisuje sankcij, če upnik delnega umika ne vloži. Bistvo izvršilnega postopka je poplačilo upnika. Ko in če bo prišlo do celotnega poplačila terjane terjatve, pa bo upnik tudi ustavil predmetno izvršbo. Prav tako je nerazumljivo, zakaj sodišče meni, da je upnika mogoče prisiliti k delnemu umiku le z vložitvijo ugovora po izteku roka. Da je prišlo do delnih plačil, bi dolžnik lahko sporočil sodišču z dopisom. Da je bil dolžnikov ugovor po izteku roka nepotreben, pa izhaja iz odločitve sodišča, ko je v II. točki izreka sklepa le tega zavrglo. Ne glede na to, pa je ugovor po izteku roka tudi vsebinsko neutemeljen. Izpostavi, da je do izvršilnega postopka prišlo po krivdi dolžnika, kar ugotavlja tudi sodišče samo. Da sodišče ni seznanjeno z delnimi plačili, ne more biti v škodo upnika. Ker ni bila vložena delna utesnitev, dolžnik tudi ni utrpel nobenih posledic. Sodišče prav tako ni navedlo zakonskih določb, na katere je oprlo odločitev, zaradi česar odločitve ni mogoče preizkusiti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje odločilo o stroških ugovornega postopka. Dolžnikove stroške ugovora po izteku roka je naložilo v plačilo upniku, medtem ko upniku ni priznalo njegovih stroškov odgovora na ugovor.

6. Kot upnik navaja v pritožbi, ni sporno, da ima dolžnik pravico vložiti ugovor po izteku roka. Skladno s prvim odstavkom 56. člena ZIZ mora tak ugovor temeljiti na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe, dolžnik pa ugovora brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v rednem ugovoru. Ker je dolžnik v ugovoru po izteku roka uveljavljal plačila, ki so bila z izjemo enega opravljena po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, torej je uveljavljal delno prenehanje terjatve (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), je v nasprotju s stališčem pritožbe dolžnikov ugovor utemeljen, čeprav sodišče prve stopnje o njem iz razloga delnega umika predloga za izvršbo, vsebinsko ni odločilo.

7. Utemeljenost ugovora po izteku roka nima avtomatične posledice utemeljenosti stroškov nastalih s tem pravnim sredstvom. Njihovo utemeljenost in upravičenost vlagatelja do povrnitve je potrebno presojati glede na konkretne okoliščine v posamezni zadevi. Po šestem odstavku 38. člena ZIZ mora namreč upnik povrniti dolžniku le tiste stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.

8. Sodišče druge stopnje soglaša s pritožbo o nepravilnih zaključkih sodišča prve stopnje. Drži ugotovitev sodišča, da je dolžnik z ugovorom po izteku roka „poskrbel“ za delno ustavitev, saj je upnik utesnil predlog za izvršbo šele v odgovoru na ugovor po izteku roka. Vendar je kot bistveno izpostaviti, da se izvršba vodi dokler ni terjatev v celoti poplačana, na kar mora paziti sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti in končati z opravo izvršbe, če je terjatev poplačana (3. člen ZIZ).1 Za sprotno utesnjevanje izvršbe ob vsakem posameznem plačilu upniku, z ugovorom po izteku roka ali delno utesnitvijo zato ni razloga, še posebej v primeru, če se poplačila opravljajo z izvršbo. Če gre za prostovoljna plačila, pa je to potrebno in smiselno le v primeru, če bi prišlo do poplačila z izvršbo v večjem obsegu kot je glede na preostalo terjatev potrebno (3. člen ZIZ).2

9. V obravnavanem primeru, ko so bila plačila delno opravljena z izvršbo, delno s prostovoljnim plačilom, takojšnja utesnitev plačanega dela terjatve ni bila potrebna. S poplačili je bil namreč poplačan le manjši del izterjevane terjatve,3 zato glede na obseg zmanjšane terjatve zaradi poplačevanja, ni bilo nobene nevarnosti, da bi se izvršba opravila v večjem obsegu, kot je treba za poplačilo terjatve.

10. Terjatev ni bila poplačana v celoti, temveč le v manjšem delu, in nadaljevanje izvršbe tudi v primeru, če dolžnik ne bi podal ugovora po izteku roka, v posledici katerega je upnik podal delni umik predloga za izvršbo, izvršba ne bi tekla oziroma se nadaljevala neutemeljeno in neupravičeno. Po mnenju sodišča druge stopnje zato stroške ugovora po izteku roka ne gre šteti kot s strani upnika neutemeljeno povzročenih stroškov. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (šesti odstavek 38. člena ZIZ), je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbi ugodilo in odločitev spremenilo tako, da je dolžnikovo zahtevo za povrnitev stroškov ugovora po izteku roka zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Sodišče druge stopnje pa ni ugodilo pritožbeni zahtevi za priznanje stroškov odgovora na ugovor. Ta je namenjen temu, da se prepreči, da bi sodišče štelo dolžnikove navedbe o delni poravnavi terjatve za resnične (prvi odstavek 58. člena ZIZ) in da bi sodišče postopek v tem delu ustavilo. Upnik je v odgovoru na ugovor potrdil prejem plačil, ki jih je navajal dolžnik v ugovoru po izteku roka, zato bi enake posledice za postopek nastopile tudi, če le tega ne bi podal. Stroške odgovora mu kot nepotrebne zato ni priznati (peti odstavek 38. člena ZIZ).

12. Upnik je s pritožbo delno uspel, zato mu gredo stroški: sestave pritožbe (upoštevajoč vrednost pritožbeno obravnavanega predmeta - 4. člen Odvetniške tarife - v nadaljevanju OT) v višini 200 točk (tar. št. 27/6 v zvezi s tar. št. 18 OT), materialni stroški v višini 2 % (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV (12. člen OT) in sodne takse v višini 26,40 EUR (tar. št. 4033 v zvezi s tar. št. 4041 Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1), skupno 175,72 EUR.4 Za dosežen polovični uspeh s pritožbo je upniku priznati 87,86 EUR. Ta znesek je dolžnik dolžan povrniti upniku v 8 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Stroškovna odločitev temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ.

-------------------------------
1 V okviru določbe 3. člena ZIZ mora sodišče preprečiti, da se izvršba opravi v večjem obsegu kot je treba za poplačilo terjatve, in skrbeti, da upnik z izvršbo ni poplačan več kot mu gre po izvršilnem naslovu.
2 Sprotno utesnjevanje je smiselno tudi v primeru solidarnih dolžnikov, ko teče izvršba zoper take dolžnike v ločenih postopkih.
3 V postopku se izterjuje terjatev v višini 18.500,00 EUR s pripadki, poplačan pa je bil zgolj znesek 3.843,66 EUR.
4 Vrednost odvetniške točke znaša 0,60 EUR (13. člen v zvezi z drugim odstavkom 12. člena OT).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 3, 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.09.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMxNzIw