VSM Sklep IV Kp 1764/2018

Jedro

Tako je tudi v obravnavani zadevi bila odločitev razpravljajoče sodnice, sedaj obdolžene, podvržena pritožbenemu preizkusu, ki pa ni pokazal nobenih kršitev ali nepravilnosti in je bil postopek, ki ga je vodila obdolženka pravilen in zakonit, pravilne in zakonite pa so bile tudi odločitve, ki jih je obdolžena v tej zadevi sprejela.

Izrek

I. Pritožba oškodovanke kot tožilke A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Po členu 96/III ZKP je oškodovanka kot tožilka dolžna plačati stroške pritožbenega postopka in sicer sodno takso v višini 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP, obtožni predlog oškodovanke kot tožilke A. A. z dne 10. 12. 2018 zoper obdolženo B. B., zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po členu 258 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zavrglo.

2. Zoper tak sklep se je pritožila oškodovanka kot tožilka zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je na podlagi opravljenega materialnega preizkusa obtožnega predloga pravilno ugotovilo, da opis kaznivega dejanja, ki izhaja iz izreka obtožnega predloga, ki ga je vložila oškodovanka kot tožilka zoper B. B., ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po členu 258 KZ-1. Za takšno odločitev je imelo sodišče prve stopnje podlago v prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP. Eden izmed bistvenih zakonskih znakov kaznivega dejanja nevestnega dela v službi je po členu 258 KZ-1 nastanek večje premoženjske škode, pri čemer pa opis obdolženki očitanega kaznivega dejanja ne konkretizira objektivnega pogoja kaznivosti, to je nastanek večje škode, niti ne konkretizira vrste in narave škode, prav tako pa opis ne vsebuje navedbe, v čem je nastala nepopravljiva škoda. Sama navedba, da je nastala nepopravljiva škoda, še ne pomeni, da gre tudi za večjo škodo, prav tako pa opis ne konkretizira, na kak način je obdolžena oškodovanki onemogočila opravo poizvedb o finančnih sredstvih zapustnika oziroma kako je to storila, prav tako pa tudi ne konkretizira, kakšna škoda ji je s tem nastala in ne navaja nastanka večje škode, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ko zaključuje, da obdolženki očitano kaznivo dejanje nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja iz člena 258 KZ-1.

5. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno ocenilo tudi ostale navedbe iz obtožnega predloga, s katerimi oškodovanka kot tožilka poskuša prikazati nezakonito delo sodnice in njeno ravnanje v nasprotju s koristmi in interesi dedičev, ko je po oceni pritožnice odlašala z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Obdolženka je namreč kot okrajna sodnica v obravnavani zadevi izvrševala sodno oblast ter opravljala sodniško funkcijo na Okrajnem sodišču. Kot sodnica je bila dolžna odločati v zadevah, ki so ji bile dodeljene, pri čemer pa je pri svojem odločanju neodvisna, njene procesne in vsebinske odločitve pa so v rednih in izrednih pravnih sredstvih podvržene kontroli in nadzoru v skladu z zakonskimi določbami. Tako predstavljajo zavrnitve ali ugoditve dokaznim predlogom strank ter vse ostale procesne in vsebinske odločitve, ki jih pritožnica navaja v obtožnem predlogu, odločitve, do katerih so sodniki glede na ustavni položaj in zakonska pooblastila upravičeni in predstavljajo v bistvu smisel sojenja, lahko pa je njihova pravilnost in zakonitost predmet nadaljnjih postopkov tako z rednimi kot izrednimi pravnimi sredstvi. Tako je tudi v obravnavani zadevi bila odločitev razpravljajoče sodnice, sedaj obdolžene, podvržena pritožbenemu preizkusu, ki pa ni pokazal nobenih kršitev ali nepravilnosti in je bil postopek, ki ga je vodila obdolženka pravilen in zakonit, pravilne in zakonite pa so bile tudi odločitve, ki jih je obdolžena v tej zadevi sprejela.

6. Zato oškodovanka kot tožilka, ki v svoji pritožbi zgolj vztraja, da je obtožni predlog, ki ga je vložila zoper obdolženo zaradi kaznivega dejanja iz člena 258 KZ-1, sposoben za obravnavo, ker vsebuje opis dejanja vse zakonske znake iz člena 258 KZ-1, ne more biti uspešna.

7. Iz navedenih razlogov in ker pritožnica v pritožbi niti v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo pravilnost in zakonitost napadenega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, je pritožbeno sodišče o pritožbi oškodovanke kot tožilke odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8. S tem je sklep utemeljen (člen 402/III ZKP).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka in sicer plačilo sodne takse temelji na členu 96/III ZKP v zvezi s členom 98/I ZKP, višina sodne takse pa je odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Taksno tarifo.

Datum zadnje spremembe:

18.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep IV Kp 27479/2016
• VSM Sklep IV Kp 34498/2016
• VSL Sklep VII Kp 20430/2017