VSM Sklep I Ip 371/2019

Jedro

Že sama zaznamba sklepa o izvršbi ima enak učinek kot zaznamba izvršljivosti, ki je vpisana v zemljiški knjigi hkrati s prisilno hipoteko. Zaznamba sklepa o izvršbi učinkuje tudi po ustavitvi predhodnega neuspešnega izvršilnega postopka.

Izvršilno sodišče dovoli izvršbo tudi proti (hipotekarnemu) dolžniku, ki ni kot tak opredeljen v izvršilnem naslovu, je pa pridobil naveden položaj ex lege s pridobitvijo lastninske pravice na nepremičnini kot izvršilnem predmetu, na kateri je bila ustanovljena prisilna hipoteka v zvezi z obveznostjo iz izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izvršbo.

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da je predhodno že tekel izvršilni postopek I 197/2016 na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 164/2016 in je upnik pridobil v njem z zaznambo sklepa o izvršbi prisilno hipoteko z učinkom od dne 14. 10. 2016. Postopek je bil ustavljen zaradi neuspešne prodaje. Dne 21. 10. 2016 je pridobil lastninsko pravico in postal hipotekarni dolžnik J.L., sin dolžnice. Navedena hipoteka daje upniku pravico, da se iz nje poplača po pravilih izvršilnega postopka, kasnejša sprememba lastništva pa nanjo ne vpliva. Sklicuje se na publicitetni učinke in učinkovanje vknjižene hipoteke erga omnes. Sklicuje se na določilo 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da ima zaznamba sklepa o izvršbi enake učinke kot vknjižba prisilne hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti v postopku zavarovanja. O tem navaja sodno prakso. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno razlago določila drugega odstavka 170. člena ZIZ, po katerem z zaznambo sklepa o izvršbi pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Že sama zaznamba sklepa o izvršbi ima enak učinek kot zaznamba izvršljivosti, ki je vpisana v zemljiški knjigi hkrati s prisilno hipoteko.¹ Zaznamba sklepa o izvršbi učinkuje tudi po ustavitvi predhodnega neuspešnega izvršilnega postopka (četrti odstavek 194. člena ZIZ).

5. Upnik se sicer v pritožbi zmotno zavzema za izvršbo na podlagi v predhodnem izvršilnem postopku izdanega sklepa o izvršbi, saj ta ne predstavlja izvršilnega naslova, ampak vsebuje le odločitev o dovolitvi izvršbe v konkretnem postopku. V novem postopku mora izvršilno sodišče ponovno preizkusiti obstoj izvršilnega naslova kot temeljne predpostavke izvršbe. V tem smislu je bil upnik v obravnavanem postopku že pozvan, da predloži izvršilni naslov, kar je tudi storil, ko je predložil neposredno izvršljiv notarski zapis SV 164/2016. V njem je tudi soglasje dolžnika z neposredno izvršljivostjo, ki je zakonski pogoj, da pridobi notarski zapis učinek izvršilnega naslova (4. člen Zakona o notariatu - ZN).

6. Izvršilno sodišče dovoli izvršbo tudi proti (hipotekarnemu) dolžniku, ki ni kot tak opredeljen v izvršilnem naslovu, je pa pridobil naveden položaj ex lege s pridobitvijo lastninske pravice na nepremičnini kot izvršilnem predmetu, na kateri je bila ustanovljena (neposredno izvršljiva) prisilna hipoteka v zvezi z obveznostjo iz izvršilnega naslova (drugi odstavek 170. člena in drugi odstavek 24. člena ZIZ).² Izostanek zaznambe neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi v obravnavani zadevi glede učinkov zoper kasnejšega pridobitelja lastninske pravice nima pomena.³ Kot je že bilo pojasnjeno, ima enak učinek zaznamba sklepa o izvršbi, ki pa je bila vpisana v zemljiško knjigo že dne 14. 10. 2016, torej časovno pred vknjižbo lastninske pravice novega lastnika, ki učinkuje šele z dnem 21. 10. 2016.

7. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če bi sámo ustrezno spremenilo izpodbijani sklep, bi odvzelo dolžniku pravico do pravnega sredstva ugovora.

8. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ponovno odločiti o predlogu za izvršbo in upoštevati podane usmeritve sodišča druge stopnje.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------
¹ Rijavec V.: Civilno izvršilno pravo. GV založba, Ljubljana, 2003, str. 233. Glej tudi VSM sklep I Ip 1310/2013.
² O položaju novega lastnika predmeta izvršbe v posledici učinkov prisilne hipoteke, pridobljene v izvršilnem postopku glej odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010.
³ Sodišče prve stopnje je kot nosilni razlog zavrnitve predloga za izvršbo zoper novega lastnika navedlo izostanek zaznambe neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi. Prisilni hipoteki je priznalo le učinek varstva vrstnega reda, zaradi česar bi moral upnik pridobiti izvršilni naslov zoper novega lastnika v pravdnem postopku.

Datum zadnje spremembe:

18.07.2019

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 441/2010
• VSL sklep I Cp 2759/2010
• VSL sodba I Cp 587/2015