VSM Sklep I Cp 430/2019

Jedro

Prvostopenjsko sodišče je pritožniku že v točki 5, sklicujoč se na ustrezno sodno prakso, pojasnilo, da se pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca ne upoštevajo kreditne ali druge obveznosti, kot je plačilo obveznosti na podlagi sklepov o izvršbi. Vse ostale okoliščine, ki jih izpostavlja pritožnik, zaradi katerih ne bi zmogel plačati sodne takse brez škode za preživljanje, pa je prvostopenjsko sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča ustrezno upoštevalo tako, da mu je omogočilo plačilo sodne takse v dvanajstih zaporednih obrokih.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za postopek na splošno. Tožniku je dovolilo obročno plačilo sodne takse v skupnem znesku 1.848,00 EUR in sicer tako, da jo plača v dvanajstih zaporednih obrokih po 154,00 EUR, tako, da prvi obrok zapade v plačilo 15. 5. 2019, vsak nadaljnji obrok pa 15. v mesecu, v katerem je potrebno obrok plačati. V primeru zamude s plačilom pri posamičnem obroku zapade preostanek dolgovane sodne takse v takojšnje plačilo.

2. Zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča se pritožuje tožnik, ki v pritožbi ponovno navaja smiselno enake pritožbene razloge, kot jih je že navajal v prošnji za oprostitev plačila sodne takse, zaradi katerih meni, da je tudi obročno plačilo sodne takse zanj preveliko breme. Tako izpostavlja izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti I 825/2018, kjer je zoper tožnika dovoljena izvršba na plačilo 74.441,91 EUR s pripadki in dejstva, da je ostal brez prihrankov in likvidnih sredstev v višini več kot 25.000,00 EUR. Navaja tudi, da je sicer lastnik dveh osebnih avtomobilov, ki pa jih glede na svoje zdravstveno stanje potrebuje, saj mora imeti v primeru okvare starejšega avtomobila nadomestno vozilo, da lahko varno in pravočasno prihaja do naročenih zdravniških kontrolnih pregledov. Pritožnik v pritožbi prav tako navaja, da je taksni zavezanec tudi v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti P 84/2019, kjer bo prav tako moral plačati sodno takso oziroma takso na obroke, dvojno sočasno plačilo sodne takse pa je zanj prevelika obremenitev.

Pritožnik zato višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in ga oprosti plačila nadaljnje sodne takse, ki je glede na višino sporne vrednosti tudi nepravilno odmerjena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Izpolnjen mora biti pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, glede na sodno prakso pa se ta ugotavlja s pomočjo kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Po drugem odstavku 13. člena ZBPP šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (minimalni dohodek).

Pritožnik v pritožbi ne oporeka ugotovitvam v prvostopenjskem sklepu, ki se nanašajo na njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ter dejstvo, da živi sam. Tako ne oporeka, da je v treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev prejel dohodke v višini mesečno povprečno 1.343,59 EUR, tako da že njegov mesečni povprečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, ki po 26. členu ZSVarPre v času odločanja za samsko osebo v gospodinjstvu znaša 392,75 EUR, kar pomeni, da je dvakratnik tega zneska 785,50 EUR. Že na tej podlagi je potrebno predlog za taksno oprostitev zavrniti¹, kot je to utemeljeno storilo prvostopenjsko sodišče. Tožnikov dohodek bo tudi po plačilu obroka v znesku 154,00 EUR še vedno presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

5. Prvostopenjsko sodišče je pritožniku že v točki 5, sklicujoč se na ustrezno sodno prakso, pojasnilo, da se pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca ne upoštevajo kreditne ali druge obveznosti, kot je plačilo obveznosti na podlagi sklepov o izvršbi. Vse ostale okoliščine, ki jih izpostavlja pritožnik, zaradi katerih ne bi zmogel plačati sodne takse brez škode za preživljanje, pa je prvostopenjsko sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča ustrezno upoštevalo tako, da mu je omogočilo plačilo sodne takse v dvanajstih zaporednih obrokih.

6. V zvezi s pritožnikovo pritožbeno navedbo, da je sicer sodna taksa tudi nepravilno odmerjena, pritožbeno sodišče odgovarja pritožniku, da je bilo takšen ugovor mogoče podati le zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, z dne 5. 3. 2019, o čemer je bil tožnik v navedenem plačilnem nalogu tudi poučen (prvi odstavek 34.a člena ZST-1), pa takšnih ugovornih navedb ni navajal, zato s tovrstnim šele pritožbenim navajanjem ne more biti uspešen.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podane kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (366. člen v zvezi s 350. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

-------------------------------
¹ Dejstvo, da je tožnik lastnik dveh osebnih avtomobilov, ni podlaga za zavrnitev predloga.

Datum zadnje spremembe:

17.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep EPVDp 64/2022
• VSL Sklep I Cp 1044/2017
• UPRS sodba I U 443/2015