<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Ip 139/2019

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2019:I.IP.139.2019
Evidenčna številka:VSM00023070
Datum odločbe:03.06.2019
Senat, sodnik posameznik:Janica Gajšek Rojs
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
Institut:omejitev izvršbe - opravljanje javne službe - pravica do izvršbe - pravico do sodnega varstva - načelo sorazmernosti - izvršba na premičnine

Jedro

Sodišče prve stopnje je določilo 4. točke drugega odstavka 32. člena ZIZ, ki opredeljuje izjemo, da objekti, naprave in druge stvari, ki so dolžniku nujno potrebne za opravljanje javne službe, ne smejo biti predmet izvršbe, razlagalo preširoko in z zavrnitvijo celotne predlagane premičninske izvršbe prekomerno poseglo v upnikovo pravico do izvršbe (23. člen Ustave RS).

Vnaprejšnja posplošena ocena sodišča prve stopnje, da so vse premičnine javnega zdravstvenega zavoda izvzete iz izvršbe, ker bi bilo v nasprotnem primeru ogroženo zdravje in življenje ljudi, zgreši bistvo ozke razlage izjeme, kjer je potrebno tehtno presoditi, ali prodaja konkretnega predmet pomeni ogrožanje javne službe do te mere, da je brez njega ni mogoče opravljati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo predlagano izvršbo z rubežem in s prenosom denarnih sredstev po pravnomočnosti sklepa o izvršbi (I. točka izreka), v ostalem pa predlog zavrnilo glede premičninske izvršbe (II. točka izreka) in odločilo o stroških (III. točka izreka).

2. Upnica v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo premičninsko izvršbo. Preveč omejujoče je uporabilo določila 32. člena in drugega odstavka 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki le omejujejo premičninsko izvršbo, a je ne prepovedujejo, če je dolžnik pravna oseba, ki opravlja javno službo. Čeprav je predložila izvršilni naslov, je sodišče prve stopnje neutemeljeno dovolilo prenos denarnih sredstev šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa o izvršbi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo podaja strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, pojasnjuje, da ima dovolj denarnih sredstev na računu, da pa terjatev več ne obstoji zaradi pobota, kar je tudi pojasnil v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je določilo 4. točke drugega odstavka 32. člena ZIZ, ki opredeljuje izjemo, da objekti, naprave in druge stvari, ki so dolžniku nujno potrebne za opravljanje javne službe, ne smejo biti predmet izvršbe, razlagalo preširoko in z zavrnitvijo celotne predlagane premičninske izvršbe prekomerno poseglo v upnikovo pravico do izvršbe (23. člen Ustave RS - v nadaljevanju URS).

6. Zakonodajalec je navedeno omejitev izvršbe opredelil kot izjemo, izjemni dejanski stan pa vezal na nujnost za opravljanje javne službe in ne vse predmete, ki jih dolžnik uporablja za izvajanje javne službe. Vnaprejšnja posplošena ocena sodišča prve stopnje, da so vse premičnine javnega zdravstvenega zavoda izvzete iz izvršbe, ker bi bilo v nasprotnem primeru ogroženo zdravje in življenje ljudi, zgreši bistvo ozke razlage izjeme, kjer je potrebno tehtno presoditi, ali prodaja konkretnega predmet pomeni ogrožanje javne službe do te mere, da je brez njega ni mogoče opravljati. Če je za reševalno vozilo povsem življenjsko sprejemljivo, da brez njega zdravstvene dejavnosti ni mogoče opravljati, pa to nujno ne velja za vse premičnine.1

7. Pri tem je treba upoštevati, da je bila predlagana premičninska izvršba na nekonkretiziranih premičninah. Če upoštevamo sistem izvršbe, v katerem upniku ni treba v fazi predloga izvršbe premičnin natančno opredeliti (tretji odstavek 40. člena ZIZ), v dovolitveni fazi sodišče prve stopnje še ne more presojati, ali je predlagana izvršba na nedopusten predmet, ampak bo šele v fazi izvršbe, ko bo izvršitelj opravljal neposredna izvršilna dejanja, mogoče presoditi, ali je konkreten predmet nujno potreben za opravljanje javne službe. Če se stranki ne bosta mogli sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe, bo o tem odločilo sodišče. Tako bo ravnalo tudi po uradni dolžnosti, ko bo menilo, da je to potrebno (drugi odstavek 79. člena ZIZ). Tudi ugovorni postopek sicer ponuja prostor navedene presoje, seveda le glede konkretno določene premičnine (7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Po pojasnjenem ni pravnih ovir, da izvršilno sodišče v obravnavani zadevi ne bi dovolilo (sicer omejene) premičninske izvršbe tudi zoper javni zavod, ki opravlja javno službo.2

8. Sodišče druge stopnje pri tem opozarja na obveznost izvršilnega sodišča, da pri prisilnem posegu v premoženje dolžnika v fazi izvršbe upošteva splošno ustavno načelo sorazmernosti (2. člen URS), zajeto tudi v določilu 3. člen ZIZ, in v fazi opravljanja izvršilnih dejanj upošteva stopnjevitost izvršilnih sredstev. Zadržanost in previdnost pri posegu je v obravnavani zadevi, ko je javni interes na strani dolžnika močno poudarjen, posebej pomembna. Le če v razumnem časovnem obdobju upnik ne bi mogel priti do poplačila iz rubljivega dela dolžnikovih denarnih sredstev, je šele primerno opraviti tudi prodajo premičnin javnega zdravstvenega zavoda. Sodišče prve stopnje bo moralo po uradni dolžnosti ves čas paziti, da bo upnik lahko učinkovito poplačan, a hkrati ne bo prekomerno prizadet javni interes, ki je varovan s pojasnjenimi omejitvami izvršbe in stopnjevitostjo posega.

9. Sodišče prve stopnje tudi ni uporabilo določila tretjega odstavka 46. člena ZIZ, ki določa, da se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, če je predlogu za izvršbo priložen izvršilni naslov. Dolžnik v odgovoru na pritožbo napačno navaja, da je bilo navedeno določilo razveljavljeno.3

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če bi sámo ustrezno spremenilo izpodbijani sklep, bi odvzelo dolžniku pravico do pravnega sredstva ugovora.

11. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ponovno odločiti o predlogu za izvršbo in upoštevati podana navodila sodišča druge stopnje.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------
1 Zamisliti si je mogoče premičnine, ki služijo le izboljšanju poslovanja administrativno-upravnih služb zdravstvenega zavoda, tudi službena vozila, ki niso nujna za opravljanje javne službe.
2 V izreku bo navedlo, da je premičninska izvršba dovoljena, razen na predmete, ki so nujno potrebni za opravljanje javne službe.
3 Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-286/12-17, U-I-266/12-7 z dne 4.6.2014 se nanaša na razveljavitev četrtega odstavka 46. člena ZIZ, ki se nanaša na menico in ne izvršilni naslov.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 2, 23
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 3, 32, 32/2, 32/2-4, 40, 40/3, 46, 46/3, 55, 55/1, 55/1-7, 79, 79/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.07.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwMTQ0