VSM Sklep II Kp 16079/2015

Jedro

Pritožba pravilno opozarja, da so nekatere izmed prič, katerih izpovedb sodišče prve stopnje ni ocenilo, obremenile obdolžence, pri čemer pa v napadeni sodbi niti ni navedlo vseh dokazov, ki jih je na glavni obravnavi izvedlo.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjen senat.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje v točki I. izreka napadene sodbe po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe in sicer obdolžena J. Š. in B. S. storitve kaznivega dejanja ogrožanje varnosti pri delu po drugem, tretjem in petem odstavku 201. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), obdolžena R. V. in B. B. pa storitve kaznivega dejanja povzročitev smrti iz malomarnosti po členu 118 KZ-1. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je sodišče prve stopnje odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebni izdatki obdolžencev ter potrebni izdatki in nagrada njihovih zagovornikov proračun. Pod točko II. izreka napadene sodbe je sodišče prve stopnje po tretjem odstavku 358. člena ZKP obdolženo pravno osebo K. P. d.o.o. oprostilo storitve kaznivega dejanja ogrožanje varnosti pri delu po drugem, tretjem in petem odstavku 201. člena v zvezi s 4. točko 4. člena in 7. točko 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD) ter po prvem odstavku 96. člena ZKP odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebni izdatki zastopnice obdolžene pravne osebe ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika, proračun.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Na pritožbo okrožne državne tožilke so podali odgovore zagovorniki obdolženih J. Š., B. B., B. S. in pravne osebe K. P. d.d., v katerih pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbo okrožne državne tožilke zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Okrožna državna tožilka v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko navaja, da sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih. V razlogih napadene sodbe namreč pogreša celovito dokazno oceno, ki je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni storilo, saj ni vrednotilo in ocenilo vseh izvedenih dokazov, zaradi česar tudi ni ocenilo skladnosti oziroma protislovnosti nasprotujočih na glavni obravnavi izvedenih dokazov. Prav tako pa sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe ni navedlo vseh dokazov, ki jih je izvedlo na glavni obravnavi.

6. Po oceni pritožbenega sodišča je uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11. KZP podana. Sodišče prve stopnje je namreč v obravnavani zadevi povzelo in dokazno ocenilo zgolj nekatere na glavni obravnavi izvedene dokaze, to je izpovedbe šestih prič, zagovore obdolženih in zapisnik o ogledu, medtem ko se sploh ni opredelilo in ocenilo izpovedbe ostalih zaslišanih prič in sicer inšpektorja za delo L. D., J. R., G. Š., T. S., H. B., J. S. in A. T., kakor tudi ne vseh ostalih izvedenih dokazov. Z izpustitvijo dokazne ocene izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje kršilo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP, ki določa, da mora sodišče popolnoma in določno navesti, katera dejstva šteje za dokazana in nedokazana in iz katerih razlogov, pri čemer mora sodišče obrazložiti vsa odločilna dejstva, na katerih temelji izrek sodbe, kakor navesti presojo vsakega dokaza posebej. Podlaga, na kateri sodišče prve stopnje gradi odločitev o glavni stvari, je ugotovljeno dejansko stanje, ki se deli na dve fazi in sicer na fazo izvajanja dokazov in fazo dokazne ocene. Slednja faza postopka se izvaja po načelu proste presoje dokazov in se sprejema tako, da sodišče na podlagi izvedenih dokazov temeljito pretehta vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi (člen 355/II ZKP), iz njihove vsebine in na podlagi lastne presoje pa napravi sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne. Ob načelu proste presoje dokazov (člen 18/I ZKP) zakon tudi zahteva, da sodišče svojo odločitev obrazloži, pri tem pa še zlasti navede, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov.

7. Kot pravilno opozarja okrožna državna tožilka, sodišče prve stopnje v napadeni sodbi ni postopalo po zgoraj nakazanih procesnih pravilih ugotavljanja dejanskega stanja, saj ni vrednotilo in ocenilo vseh izvedenih dokazov. Tako pritožba pravilno opozarja, da so nekatere izmed prič, katerih izpovedb sodišče prve stopnje ni ocenilo, obremenile obdolžence, pri čemer pa v napadeni sodbi niti ni navedlo vseh dokazov, ki jih je na glavni obravnavi izvedlo. Tako sodišče prve stopnje ni sprejelo dokazne ocene izpovedbe priče L. D., zaposlenega na Inštitutu za varstvo pri delu, ki je pred kritičnim dogodkom pogodbeno prevzel področje varnosti pri delu pri obdolženi družbi K. P. d.d. ter poročila, v katerem je napisal, da je v K. P. d.d. niso bila izdelana navodila za varno delo pri košnji trave na področjih vodohramov, kjer obstaja možnost padca z višine, za izdelavo katerega pa je bil odgovoren strokovni sodelavec iz področja varnosti in zdravja pri delu, kar je bil obdolženi S. Glede nevarnosti padca na vodohramih pa je predlagal postavitev ograj, vendar je ta izvedba v domeni delodajalca, to je obdolženega S., obdolženi Š. pa bi kot odgovorna oseba moral nadzirati delo podrejenih. Navedenega sodišče prve stopnje v napadeni sodbi ni ocenilo, gre pa za odločilno dejstvo, o katerem napadena sodba nima razlogov. Prav tako sodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedbo priče J. R., ki je zaposlen v družbi V. in je sodeloval z obdolženim S., vendar so ocenili takrat le tveganja v notranjosti vodohramov, drugih tveganj na vodohramu pa ne, niti niso pregledovali, na kar posebej opozarja okrožna državna tožilka v pritožbi, ko se v nadaljevanju sklicuje tudi na izpovedbo priče H. B., ki je sodišče prve stopnje prav tako ni ocenilo. Povedal pa je, da oškodovanec M. ne bi smel delati na takšnem delovnem mestu, pa je kljub temu bil poslan tja, kamor sta ga poslala neposredno nadrejena obdolženi V. in B., kljub temu da so bili seznanjeni z oškodovančevimi zdravstvenimi omejitvami. O tem napadena sodba nima razlogov, gre pa vsekakor za odločilna dejstva, na kar pravilno opozarja pritožnica. Prav tako je po trditvah okrožne državne tožilke napadena sodba ostala neobrazložena glede navedb inšpektorja za delo A. T., ki je ugotovil, da ni bila izdelana ocena tveganja za delo košnje trave na vodohramih, kjer je opravljal košnjo tudi oškodovani pokojnik, prav tako pa delavcem nikoli niso bila izdana navodila za varno delo. Pri svojem inšpekcijskem nadzoru pa je tudi ugotovil, da bi moral obdolženi S. napraviti strokovne podlage za izdelavo ocene tveganja zunanjemu izvajalcu in tudi opaziti tveganja v smislu dela na višini pri delu košnje na vodohramih.

8. Glede na navedeno in na podlagi zgoraj navedenih izpovedb prič, bi se sodišče prve stopnje vsekakor moralo v dokazni oceni do njihovih izpovedb opredeliti in jih oceniti v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi, tudi tistimi, ki jih je v napadeni sodbi ocenilo, vendar takšne ocene zaradi tega, ker napadeni sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, zaenkrat ni mogoče sprejeti brez vsakršnega pomisleka. Ker napadena sodba nima razlogov o izpovedbah zgoraj navedenih prič in ostalih izvedenih dokazih, kar predstavlja razloge o odločilnih dejstvih, je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

9. Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP ima vselej za posledico razveljavitev napadene sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke in odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljeno kršitev in o zadevi vnovič odločilo. Pri tem bo kritično presodilo ostale pritožbene navedbe okrožne državne tožilke, ki gredo v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Z njimi se namreč pritožbeno sodišče, glede na naravo ugotovljene kršitve, ni moglo ukvarjati.

10. Pritožbeno sodišče se je odločilo, da bo v ponovljenem postopku v obravnavani kazenski zadevi odločal spremenjen senat.

Datum zadnje spremembe:

17.05.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba IV Ips 1/2019
• VSM Sodba II Kp 36814/2016
• VSM Sklep II Kp 26657/2016