VSM Sodba II Kp 12457/2010

Jedro

Okoliščine, da je obdolženi poznal dogovor med obdolženo M. F. in J. G., bil pa je tudi prisoten pri unovčitvi čekov, ne potrjujejo, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje v sostorilstvu z M. F.

Izrek

I. Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Z napadenim delom sodbe je sodišče prve stopnje obdolženega D. Z. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo storitve kaznivega dejanja ponarejanja in uporabe vrednotnic ali vrednostnih papirjev po tretjem odstavku 250. čelna Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) v zvezi s členom 25 KZ. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženega in njegovega zagovornika, proračun.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni tako, da obdolženega D.Z. spozna za krivega očitanega mu kaznivega dejanja in mu izreče pogojno obsodbo, s katero mu naj določi 4 mesece zapora in preizkusno dobo enega leta.

3. Na pritožbo okrožnega državnega tožilca je podal odgovor zagovornik obdolženega, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da tožilsko pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadene sodbe, ki je na podlagi skrbne ocene zagovora obdolženca in tekom postopka zaslišanih prič pravilno zaključilo, da obdolženi D.Z. s svojim ravnanjem ni izpolnil vseh potrebnih elementov očitanega mu kaznivega dejanja. Obdolžencu očitano kaznivo dejanje ponarejanja vrednostnih papirjev v obliki materialne ponareditve in nato uporabo takšnih vrednostnih papirjev, naj bi obdolženec storil v sostorilstvu s posebej obravnavano M.Z. (sedaj F.) na ta način, da je slednja krive čekovne blankete podpisala z lažnim imenom in jih po predhodnem dogovoru z obdolžencem unovčila. Izveden dokazni postopek pa takšnega očitka ni potrdil, saj obdolžencu ni dokazano, da je pri izvršitvi navedenega kaznivega dejanja kot sostorilec sodeloval, kot je to v napadeni sodbi ugotovilo sodišče prve stopnje. Sicer so tekom postopka zaslišane priče in sicer M.Š., B.H., D.G. in J.T. povedale, da je v trgovino skupaj z žensko vstopil tudi moški, vendar ta okoliščina ne potrjuje obtožbenega očitka, da je obdolženi tudi neposredno sodeloval pri unovčenju krivih čekov, kot to zatrjuje pritožba. Izveden dokazni postopek je namreč potrdil, da je M.F. bila tista, ki je blago plačevala s ponarejenimi čeki, pred unovčitvijo čekov pa je ček tudi vedno izpolnila, trgovcem pa nato pokazala čekovno kartico, in sicer vedno tako, da niso videli imena na kartici. Sicer pa obdolženi pri vseh unovčitvah čekov ni bil prisoten, kot sta to povedali priči F. in Ž., ko je v trgovino prišla samo ženska, ki je blago plačala s čekom. Glede na navedeno sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno ocenjuje zagovor obdolženca, da je M. F. le vozil po trgovinah, kjer je ta unovčevala čeke, ki jih je tudi sama izpolnila.

6. Zato pritožba okrožnega državnega tožilca, ki skuša prepričati, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, s tem da podaja lastno oceno izvedenih dokazov, ki je drugačna od tiste, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne more biti uspešna, saj okoliščina, da je obdolženi prihajal v trgovino skupaj z M. F., ne potrjuje predhodnega dogovora, kot to sicer skuša prepričati pritožba. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ocenilo, da prispevek obdolženca pri obravnavanem kaznivem dejanju ni bil odločilen v smislu sostorilstva, saj je izveden dokazni postopek pokazal, da obdolženec ni izpolnjeval in tudi ne podpisoval spornih čekov, zato ni odločilno prispeval k storitvi obravnavanega kaznivega dejanja, obdolžena M. F. bi po oceni sodišča prve stopnje tudi brez očitanega prispevka obdolženca, lahko povsem samostojno storila obravnavano kaznivo dejanje. Razen navedenega pa ni prezreti, da je obdolžena čeke unovčevala po naročilu J. G. (sedaj H.), na čeke pa je pisala tuja imena, saj ji je tako naročil G., kateremu je nabavljeno blago tudi izročila, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da obdolženec storjenega kaznivega dejanja ni vzel za svojega, pravilen. Okoliščine na katere posebej opozarja pritožba, ko navaja, da je obdolženi poznal dogovor med obdolženo M. F. in J. G., bil pa je tudi prisoten pri unovčitvi čekov, ne potrjujejo, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje v sostorilstvu z M. F..

7. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovilo pravilno. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa je tudi zanesljivo zaključilo, da ne razpolaga z dokazi, na podlagi katerih bi lahko obdolženca z vso gotovostjo, potrebno za obsodilno sodbo spoznalo za krivega očitanega kaznivega dejanja, zato je utemeljeno oprostilo obtožbe. Svojo odločitev je v napadeni sodbi tudi prepričljivo obrazložilo, pritožba okrožnega državnega tožilca, s katero si prizadeva za drugačno dokazno oceno izvedenih dokazov, ne more omajati pravilnosti dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov napadene sodbe. Zato se pritožbeno sodišče v preostalem v izogib ponavljanju sklicuje na razloge napadene sodbe, s katerimi v celoti soglaša.

8. Iz navedenih razlogov, in ker pritožba niti v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo odločitev sodišča prve stopnje iz napadene sodbe, je pritožbeno sodišče o pritožbi okrožnega državnega tožilca odločilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe.

9. Ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti v skladu z določilom člena 383/I ZKP, je pritožbo okrožnega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu členom 96/I v zvezi z 98/I ZKP.

Datum zadnje spremembe:

17.05.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba I Kp 30336/2019
• VSRS Sodba I Ips 20857/2020
• VSRS Sodba I Ips 26405/2018