VSM Sklep I Ip 101/2019

Jedro

Iz obrazložitve sklepa izhaja le posplošen zaključek, da so v izreku navedeni stroški bili potrebni za izvršbo, in navedba določila osmega in petega odstavka 38. člena, kar ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa.

Izvršitelj je sicer dolžan pred opravljanjem rubeža pozvati dolžnika k plačilu, vendar sme opustiti opravo izvršilnih dejanj le, če je obveznost v celoti poravnana.

Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov. V nasprotju z navedeno zahtevo je ravnanje izvršitelja, ki mesečno prevzema obročna plačila gotovine s sočasnim odlogom izvršbe, saj so lahko v primeru dogovora o obročnem plačilu z upnikom delna plačila izvedena neposredno upniku brez izvršiteljevih stroškov.

Sodišče prve stopnje bo moralo glede utemeljenosti stroškov tudi presoditi, ali je bila pri prevzemu gotovine, ki ga je obračunal izvršitelj, upoštevana omejitev izvršbe iz 5. točke prvega odstavka 79. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, v II. točki izreka sklep razveljavi in zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo za dne 3. 12. 2018 plačani znesek 200,00 EUR (I. točka izreka) in naložilo dolžniku, da upniku povrne 32,28 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi zoper II. točko izreka navaja, da iz obrazložitve sklepa ni jasno, kateri posamezni stroški so bili priznani, s čimer sklepa ne more preizkusiti, v tej zvezi pa uveljavlja tudi kršitev ustavne pravice iz 22. člena ustave RS (URS). Domneva iz višine zneska stroškov, da je izvršitelj že tretjič neupravičeno obračunal stroške pri prostovoljnem plačilu gotovine, ki so bili nepotrebni in nezakoniti. Meni, da sklepanje dogovorov o obročnem plačilu ni zakonsko predvideno izvršilno dejanje in za navedeno postopanje izvršitelja ni pravne podlage. Neutemeljeno upnik priglaša iste stroške, ki si jih je izvršitelj že poplačal iz prevzete gotovine. Tudi delni obračun stroškov v obravnavani zadevi ne pride v poštev, saj bi moral biti izdan po opravi vseh izvršilnih dejanj. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek ali njegovo ustrezno spremembo. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve sklepa izhaja le posplošen zaključek, da so v izreku navedeni stroški bili potrebni za izvršbo, in navedba določila osmega in petega odstavka 38. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kar ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Na navedeno postopkovno kršitev pazi sodišče druge stopnje tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Upnik je v obravnavani zadevi podal predlog za povrnitev stroškov in k njemu priložil obračun izvršitelja. Obračun ima učinek le med upnikom in izvršiteljem, ko ta postane dokončen, v razmerju do dolžnika pa mora izvršilno sodišče preizkusiti utemeljenost s strani upnika priglašenih stroškov tako, da preveri utemeljenost posameznih priglašenih postavk.¹ Tak pristop iz obrazložitve ne izhaja, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti. Dolžnik utemeljeno navaja, da iz sklepa ni jasno, na kaj se stroški nanašajo in zakaj so utemeljeni.

6. Ker sodišče druge stopnje te pomanjkljivosti samo ne more odpraviti, je pritožbi ugodilo in sklep v II. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Ob ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo ustrezno obrazložiti svojo odločitev na način, da bo razviden preizkus posameznega priglašenega stroška (po priglašenih postavkah) tako z vidika njegove potrebnosti, kot tudi ustreznega vrednotenja glede na predpisano tarifo. Pri tem ne sme izostati navedba pravne podlage za vsako posamezno preizkušeno postavko.

8. Pri odločanju pa bo tudi moralo upoštevati, da je upnik upravičen do povrnitve le tistih izvršilnih stroškov, ki so potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Navedeno merilo upravičenosti se nanaša na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Po pojasnjenem sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Pri tem so stroški opravljenih dejanj izvršitelja utemeljeni le, če je postopanje izvršitelja skladno s predpisi in namenom izvršbe.

9. Ravnanja izvršitelja bo moralo presojati z vidika dolžne skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki mora opraviti izvršbo na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika oziroma izvršitev dolžnikove obveznosti (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Morebitni dogovor med dolžnikom in izvršiteljem o obročnem plačevanju na roke izvršitelju, ki ga zatrjuje dolžnik v pritožbi, je brez pravne podlage. Navedeno ravnanje ima sorodni učinek odlogu izvršbe, ki pa na tak način ni dopusten.

10. Izvršitelj je sicer dolžan pred opravljanjem rubeža pozvati dolžnika k plačilu, vendar sme opustiti opravo izvršilnih dejanj le, če je obveznost v celoti poravnana (prvi in peti odstavek 53. člena v zvezi s 73. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Izvršiteljevo ravnanje, ki dopušča obročno plačevanje, je v očitnem nasprotju z jasno prepovedjo, da v primeru delnega plačila ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega neplačanega dela obveznosti (drugi odstavek 54. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).

11. Odlog na predlog upnika je dopusten le, če upnik poda predlog izvršitelju v skladu z določilom četrtega odstavka 72. člena ZIZ, na dolžnikov predlog pa lahko odloži izvršbo sodišče v skladu z določili 71. člena ZIZ. Z upoštevanjem pojasnjenih pravil se zasleduje jasnost položajev strank glede odloga izvršbe in preprečuje morebitna samovolja izvršitelja glede (ne)oprave izvršilnih dejanj, ki dolžniku tudi lahko povzroča nepotrebne stroške.

12. Po pojasnjenem je dogovor o obročnem odplačevanju dopusten le neposredno med upnikom in dolžnikom, ki je lahko podlaga za odlog izvršbe (na predlog upnika s soglasjem dolžnika, ali na predlog dolžnika, ki vloži ugovor iz 9. točke 55. člena ZIZ). Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). V nasprotju z navedeno zahtevo je ravnanje izvršitelja, ki mesečno prevzema obročna plačila gotovine s sočasnim odlogom izvršbe, saj so lahko v primeru dogovora o obročnem plačilu z upnikom delna plačila izvedena neposredno upniku brez izvršiteljevih stroškov.

13. Sodišče prve stopnje bo moralo glede utemeljenosti stroškov tudi presoditi, ali je bila pri prevzemu gotovine, ki ga je obračunal izvršitelj, upoštevana omejitev izvršbe iz 5. točke prvega odstavka 79. člena ZIZ. Tudi prostovoljno ravnanje dolžnika, ki izroči izvršitelju v času, ko ta opravlja izvršilna dejanja, gotovino, ne sme imeti učinka, ki ni dopusten pri prisilnem rubežu gotovine. Dolžnik ne sme priti v položaj, ko bi bilo plačilo z gotovino opravljeno iz eksistenčnega premoženja. Gre za prisilno omejitev, ki je varovana tudi na ustavni ravni v okviru načela socialne države.²

14. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Primerjaj VSM sklep I Ip 413/2014 z dne 3. 7. 2014.
² USRS Odločba U-I-93/03 z dne 18. 11. 2004 (7. točka obrazložitve). Načelo socialne države je Ustavno sodišče opredelilo kot temeljni gradnik sodnega postopka prisilne izvršbe Navedlo je, da je dolžnikovo varstvo v javnem interesu in ga opredelilo kot ustavno zahtevo. Pojasnilo je, da zasledovanje ciljev izvršilnega postopka ne sme pripeljati do tega, da bi bile ogrožene temeljne pravice dolžnika, njegovo dostojanstvo, osnove ekonomske in socialne eksistence. Po pojasnjenem se dolžnik v izvršilnem postopku varstvu svojega dostojanstva ne more odpovedati, tako tudi ne z morebitnim dogovorom z izvršiteljem ali upnikom, ki bi imel učinek poplačila upnika iz eksistenčnega premoženja.

Datum zadnje spremembe:

09.05.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Ip 292/2023
• VSM Sklep I Ip 671/2021
• VSC sklep I Cp 1582/2006