<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Ip 201/2019

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2019:I.IP.201.2019
Evidenčna številka:VSM00021730
Datum odločbe:03.04.2019
Senat, sodnik posameznik:Janica Gajšek Rojs (preds.), mag. Karolina Peserl (poroč.), Metka Jug
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:ugovor po izteku roka - razveljavitev izvršilnega naslova - potrebni stroški postopka - obrazložena vloga - nedenarna obveznost - dajatveni del - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - ugotovitvena sodba - nezakonito prenehanje delovnega razmerja

Jedro

Le pri odločitvi o rednem ugovoru ima sodišče prve stopnje zakonsko pooblastilo, da razveljavi sklep o izvršbi, v fazi odločanja o ugovoru po izteku roka, ko je sklep o izvršbi že pravnomočen, pa lahko le še ustavi izvršilni postopek in razveljavi opravljena izvršilna dejanja.

V sistemu varstva delavca pred nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi je pravilno razlikovati dve temelji obliki sodnega varstva: reintegracijski zahtevek (vrnitev na delo), katerega cilj je nadaljevanje delovnega razmerja, kakor da nezakonitega prenehanja ne bi bilo, in sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, ker delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, pri čemer je delavec upravičen do denarnega povračila (118. člen Zakona o delovnih razmerjih - v nadaljevanju ZDR-1).1 Če ni možno nadaljevati delovnega razmerja, sodišče razveže pogodbo o zaposlitvi (oblikovalni del) in prisodi denarno povračilo zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (dajatveni del). Če je delovno razmerje mogoče nadaljevati, pa je ugotovljeno nezakonito prenehanje in hkrati ugodeno še reintegracijskemu zahtevku (dajatveni del), kot je bil primer tudi v obravnavanem izvršilnem naslovu.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi:

„I. Ugovoru dolžnice po izteku roka se ugodi in se postopek ustavi ter razveljavijo opravljena izvršilna dejanja.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške ugovornega postopka.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnika po izteku roka, postopek ustavilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka) ter naložilo upnici, da povrne dolžnici 342,71 EUR stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Upnica v pravočasni pritožbi meni, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo ugotovitve iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča VIII Ips 136/2018, da je nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi. Meni, da je kljub delnemu uspehu dolžnice z revizijo še vedno upravičena, da jo dolžnica pozove nazaj na delo. S ponovnim vlaganjem predloga za izvršbo ji bodo po nepotrebnem nastali dodatni stroški. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo podaja strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje in priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je delno spremenilo izrek izpodbijanega sklepa tako, da sedaj jasno izhaja, da je bilo odločeno o ugovoru po izteku roka in ne o rednem ugovoru. Le pri odločitvi o rednem ugovoru ima sodišče prve stopnje zakonsko pooblastilo, da razveljavi sklep o izvršbi, v fazi odločanja o ugovoru po izteku roka, ko je sklep o izvršbi že pravnomočen, pa lahko le še ustavi izvršilni postopek in razveljavi opravljena izvršilna dejanja.

6. V primeru, ko je izvršilni naslov razveljavljen zadošča, da se izvršilno sodišče o tem obvesti, saj v tem primeru ustavi izvršbo in posledično izvršilni postopek po uradni dolžnosti (prvi odstavek 76. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Sicer lahko dolžnik vloži iz istega razloga tudi ugovor (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), a se ta ugovorni razlog praviloma uveljavlja v dovolitveni fazi, ne pa več v fazi izvršbe, ko mora izvršilno sodišče uporabiti določilo prvega odstavka 76. člena ZIZ.

7. Navedeno razumevanje vpliva na odločanje o ugovornih stroških, saj dolžnica do njihove povrnitve ni upravičena, če bi lahko isto posledico dosegla brez vlaganja tega pravnega sredstva. Po pojasnjenem bi v obravnavani zadevi zadoščalo, da bi dolžnica izvršilno sodišče le obvestila o razveljavitvi izvršilnega naslova in ugovor, ki v tem primeru niti ne dosega standarda obrazložene vloge, ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje, ki je naložilo upnici povrnitev ugovornih stroškov, je po pojasnjenem zmotno uporabilo materialno pravo, na kar pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ob neuspehu v ugovornem postopku pa tudi upnica ni upravičena do povrnitve stroškov odgovora na ugovor (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Sodišče druge stopnje v ostalem soglaša s pravilnimi razlogi sodišča prve stopnje in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

9. Upnica zmotno meni, da za obravnavano izvršbo zadošča nerazveljavljeni del izvršilnega naslova, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča VIII Ips 136/2018 z dne 4. 12. 2018 jasno izhaja, da se sodba, ki je v obravnavani zadevi izvršilni naslov,1 razveljavi v celotnem dajatvenem delu (naložena vrnitev nazaj na delo in plačilo nadomestila plače) in tudi v delu, da upnici delovno razmerje traja še naprej.

10. V sistemu varstva delavca pred nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi je pravilno razlikovati dve temelji obliki sodnega varstva: reintegracijski zahtevek (vrnitev na delo), katerega cilj je nadaljevanje delovnega razmerja, kakor da nezakonitega prenehanja ne bi bilo, in sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, ker delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, pri čemer je delavec upravičen do denarnega povračila (118. člen Zakona o delovnih razmerjih - v nadaljevanju ZDR-1).2 Če ni možno nadaljevati delovnega razmerja, sodišče razveže pogodbo o zaposlitvi (oblikovalni del) in prisodi denarno povračilo zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (dajatveni del). Če je delovno razmerje mogoče nadaljevati, pa je ugotovljeno nezakonito prenehanje in hkrati ugodeno še reintegracijskemu zahtevku (dajatveni del), kot je bil primer tudi v obravnavanem izvršilnem naslovu.

11. Vendar je dopustno prisilno izvršiti le dajatveni del, saj je le v tem delu izvršilni naslov lahko primeren za izvršbo (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Ugotovitveni del samostojno nima pomena izvršilnega naslova. Ugotovitvena sodba namreč le ugotavlja (ne)obstoj določenega pravnega razmerja, ničesar ne zapoveduje ali preoblikuje in zato nima ne učinka izvršljivosti in ne oblikovalnega učinka.3 Upnica po pojasnjenem neutemeljeno meni, da ji že sama ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja daje upravičenje, da doseže prisilno vrnitev na delo.

12. Tudi sama obrazložitev odločitve Vrhovnega sodišča, na katero se upnica sklicuje v pritožbi, nima samostojnega pomena mimo jasne vsebine izreka o razveljavitvi izvršilnega naslova. Načelo stroge formalne legalitete preprečuje izvršilnemu sodišču, da bi samo poseglo v izvršilni naslov oziroma ga dopolnjevalo na način, da bi (z nadaljnjim pravnim sklepanjem) „razbralo“ obveznost, ki neposredno v izreku sodbe kot izvršilnem naslovu ni zapisana (prvi odstavek 17. člena ZIZ).4 Upnica bo lahko ponovno vložila predlog za izvršbo šele, ko bo pridobila nov izvršilni naslov.

13. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Upnica, ki je uspela s pritožbo le v zanemarljivem delu (le glede stranske terjatve stroškov), krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v

zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Stroški odgovora dolžnice na pritožbo, v katerem je le povzela razloge sodišča prve stopnje, pa niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Pravnomočna in izvršljiva Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 906/2017 z dne 10. 1. 2018 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelek v Murski Soboti Pd 56/2017 z dne 4. 10. 2017.
2 Glej tudi Kogej Dmitrovič, B.: Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, Delavci in delodajalci, št. 2-3/2016, str. 303 in nasl.
3 Glej Galič, A. v: Ude, L. in Galič, A. (ur.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem. Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 142.
4 O tem glej tudi Galič, A.: nav. delo, str. 123 in 124.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 155, 155/1
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 21, 21/1, 56, 76, 76/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI4MDEz