VSM Sklep I Cp 192/2019

Jedro

Predpostavka za sodno ureditev meje je, da se ureja meja, ki je sporna.

Meja razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več parcel.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za ureditev meje med nepremičninama s parc. št. 1370 in 1367, obe k. o. X (I. točka). Vrednost spornega mejnega prostora med nepremičninama s parc. št. 1370 ter 1364/2, obe k. o. X X., v izmeri 0,2 m² je 30 EUR (II. točka). Del meje med nepremičnino predlagateljice s parc. št. 1370 k. o. X in nepremičnino tretjega in četrtega nasprotnega udeleženca s parc. št. 1364/2, k. o. X se uredi tako, da poteka od zemljiškoknjižne katastrske točke 1139 - v skici točka I, ki predstavlja tromejo nepremičnin s parc. št. 1370, 1364/2 in 1369/2, vse k. o. X, do zemljiško-katastrske točke 2652 - v skici točka M (III. točka). Skica terenske meritve sodnega izvedenca za geodezijo T.L. z dne 14. 8. 2018 je sestavni del tega sklepa (IV. točka). Predlagateljica nosi skupne stroške postopka, o njihovi višini bo sodišče odločilo s posebnim sklepom (V. točka).

2. Zoper navedeni sklep se v celotnem obsegu zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določb postopka pritožuje predlagateljica. Izrek je v nasprotju z obrazložitvijo in ga ni mogoče preizkusiti, odločilna dejstva so ostala nerazjasnjena. Urejanje meje med parc. št, 1370 v lasti predlagateljice in sosednjimi parcelami je enovita kompleksna zadeva, meje parcele ni mogoče določati parcialno v dveh postopkih (pravdnem in nepravdnem). Meja med nepremičnino predlagateljice s parc št. 1370, k.o. X in nepremičnino nasprotnih udeležencev s parc. št. 1369/2 naj bi se določila v pravdnem postopku. Sodišče zato v tem postopku, ko je določilo točko v tromeji, prejudicira potek meje na nasprotni strani parc. št. 1370. Sodišče je povsem prezrlo izpovedbo predlagateljice in njenega moža. Predlagateljica se ne strinja, da je sporni prostor le 1 meter, saj se ji je odvzela cesta in velik del parc. št. 1370. Zahteva, da se imenuje nov izvedenec geometer, saj je prepričana, da je mnenje pristransko in nestrokovno. Navaja, da so bile v upravnih postopkih urejanja mej storjene številne nepravilnosti, pritožbene navedbe se nanašajo predvsem na mejo nepremičnine 1370 z drugimi nepremičninami (1369/2, 1369/1, k. o. X). Pravni predniki naj ne bi sodelovali v meritvah parcel v letu 1970, 1998 in v letu 2004, oziroma so bile meritve opravljene brez njihovega soglasja. Izvedenec geometer bi moral proučiti vse meritve in upravne spise, saj gre za bistveno oškodovanje predlagateljice na podlagi zlorabe in nezakonitega dela geometrov. Predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in o meji s parc. št. 1370 v celotnem obsegu odloči v pravdnem postopku.

3. Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Nepravilnosti ni ugotovilo.

6. Meja se po našem pravu ureja v upravnem in sodnem nepravdnem postopku. V sodnem postopku sodišče uredi mejo na podlagi procesnih določb ZNP ter materialnopravnih določb Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Predpostavka za sodno ureditev meje je, da se ureja meja, ki je sporna. Po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) je meja parcele več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so zemljiškokatastrske točke (19. člen ZEN). Meja razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več parcel.

7. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za sodno ureditev meje med parc. št. 1370 in 1367, oboje k. o. X oprlo na ugotovitev, da pokazana meja s strani predlagateljice med navedenima nepremičninama (ki ne sega preko katastrske meje) ni sporna. V skladu s 131. členom ZNP, po katerem sodišče uredi mejo, če je ta med udeleženci sporna, je sodišče pravilno v tem delu predlog za ureditev meje zavrnilo. Predlagateljica v pritožbi sicer izrecno niti ne graja odločitve sodišča v tem delu, temveč v pritožbi izpostavlja predvsem, da bi sodišče meje njene parcele št. 1370, k. o. S.P. moralo urejati v enem postopku.

8. Pritožbene navedbe glede urejanja meje parcele predlagateljice v enem postopku so neutemeljene. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in spisa zadeve, je bil nepravdni postopek glede ureditve meje med parc. št. 1370 in parc. št. 1369/2 oboje k. o. X. že pravnomočno ustavljen oziroma je bilo odločeno, da se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka (sklep N 17/2016 z dne 21. 12. 2017 v zvezi s sklepom I Cp 114/2018 z dne 20. 4. 2018). Pravnomočno je bil zavržen tudi predlog za ureditev meje z nepremičninama s parc. št. 1369/1 in 1369/6, saj navedeni nepremičnini niti ne mejita na nepremičnino predlagateljice (sklep N 17/2016 z dne 2. 11. 2016 v zvezi s sklepom I Cp 102/2017 z dne 28. 2. 2017). Ni pritrditi pritožbenim navedbam o prejudiciranju odločitve. Kot izhaja iz skice terenske meritve, ki je del izpodbijanega sklepa, je sodišče v predmetni nepravdni zadevi odločalo le o spornem mejnem prostoru med nepremičninama s parc. št. 1370 in 1364/2, oboje k. o. X., ki znaša 0,2 m². Določitev meje v tem delu pa v ničemer ne more vplivati na odločanje sodišča, da določen del nepremičnine s parc. št. 1369/2 spada pod parc. št. 1370, oboje k. o. X., ker kot rečeno, bo o tem odločalo sodišče v pravdnem postopku.

9. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da gre za precej večji sporni prostor nekaj arov. Sodišče je namreč zaključilo, da gre med parc. št. 1370 in 1364/2, oboje k. o. X za sporni prostor 0,2 m², za kar je imelo podlago v dopolnjeni skici izvedeniškega mnenja T.L. z dne 14. 8. 2018. Ugotovitvam izvedenca glede spornega mejnega prostora med tema dvema parcelama predlagateljica ni konkretizirano oporekala. Prav tako v pritožbi izpostavlja, da naj bi šlo za bistveno večji sporni mejni prostor, vendar na meji z drugimi nepremičninami, v lasti drugih udeležencev.

10. Predlagateljica v pritožbi obširno zatrjuje nezakonitost postopkov, ki naj bi potekali na GURS, zaradi česar izpodbija parcelacijo in tudi predlaga imenovanje novega izvedenca. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da predlagateljica s takimi razlogi v tem postopku ne more uspeti, zaradi česar je tudi imenovanje izvedenca, ki bi ugotavljal nepravilnosti v upravnih postopkih ureditve meje, v tem postopku nepotrebno.

11. Sodišče prve stopnje je zaključke o ureditvi meje sprejelo po izvedenem postopku. Opravilo je narok na kraju samem, s pomočjo izvedenca geodetske stroke so bile opravljene potrebne izmere in napravljena skica, iz katere je razviden sporni prostor in meja, ki jo je sodišče določilo v skladu s pravili 77. člena SPZ. Glede posesti spornega mejnega prostora je zaslišalo predlagateljico, njenega moža ter tretjega in četrtega nasprotnega udeleženca kot lastnika parc. št. 1364/2 k. o. X.. Sodišče prve stopnje je podalo jasne in prepričljive razloge, zakaj verjame tretji oziroma četrtemu nasprotnemu udeležencu, da sta nepremičnino v celotnem pokazanem obsegu koristila vsa leta od takrat, ko sta postala solastnika v letu 1976, saj je bila njuna izpovedba v nasprotju z izpovedbo predlagateljice prepričljiva, konkretna in izkustveno sprejemljiva, medtem ko predlagateljica o izvajanju dobroverne posesti spornega prostora ni podala konkretnih trditev, niti ona niti njen mož nista znala pojasniti, kdaj je bila ob spornem mejnem prostoru postavljena ograja, oziroma je predlagateljica izpovedala le, da je sporni mejni prostor koristila pred postavitvijo ograje, ni pa vedela povedati kdaj. Tako ne držijo očitki predlagateljice, da je sodišče prve stopnje prezrlo njeno izpoved in izpoved njenega moža.

12. Upoštevaje vse navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Datum zadnje spremembe:

24.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cp 741/99
• VSK sklep Cp 1196/99
• VSK sklep I Cp 45/2000