<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Ip 894/2018

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2019:I.IP.894.2018
Evidenčna številka:VSM00019137
Datum odločbe:31.01.2019
Senat, sodnik posameznik:Metka Jug
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - obličnost dogovora - preživnina za polnoletnega otroka - razpis naroka za glavno obravnavo - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nepotrebni dokazi - prosta ocena dokazov - načelo kontradiktornosti postopka - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - pisno pooblastilo odvetniku - dokazna ocena - prava in resnična volja - redno šolanje kot pravni standard - zavrnitev dokaznih predlogov

Jedro

Morebitni ustni dogovor v zvezi s spremembo v izvršilnem naslovu opredeljene višine preživnine, četudi bi obstajal, ne bi imel pravnega učinka (smiselna uporaba 130a. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Učinkovanje načela neposrednosti v izvršilnem postopku je prilagojeno namenu in ciljem tega postopka. Sodišče opravi narok, če tako določa zakon oziroma, če oceni, da je potreben (29.a člen ZIZ). Pravica stranke do izvedbe vseh predlaganih dokazov ni absolutna in zato sodišče v skladu z določbo 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Sodišče tako lahko zavrne nepotrebne oziroma nerelevantne dokaze, s katerimi bi se dokazovale trditve o dejstvih, ki niso pravno odločilna oziroma pravno relevantna in tudi ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča prve stopnje. Dolžnik pa nima pravnega interesa za ugotavljanje prave volje upnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu - drugem odstavku I. točke in II. točki izreka, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom pod I delno ugodilo ugovoru in sklep o izvršbi I 611/2016 z dne 21. 12. 2016 razveljavilo za del glavnice v znesku 350,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 50,00 EUR od 6. 9. 2016 in od zneska 300,00 EUR od 6. 10. 2016 dalje ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo, v preostalem delu ugovor zavrnilo, pod II pa odločilo, da upnik in dolžnik sama nosita svoje stroške ugovornega postopka.

2. Zoper delno zavrnitev ugovora in stroškovno odločitev (drugi odstavek I. točke in II. točka izreka) se pritožuje dolžnik zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po njegovem je sklep sodišča prve stopnje nepravilen in nezakonit. Ocenjuje, da mu je sodišče s tem, ko ju z upnikom pred meritorno odločitvijo ni zaslišalo, odvzelo pravico do izjave, ki je ustavno-pravno varovana, s tem pa je kršilo tudi načeli iskanja materialne resnice in kontradiktornosti. Izpodbijani sklep posega v njegovo ustavno pravico do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, kakor tudi določb EKČP. Sodišče se je poslužilo nedopustne vnaprejšnje dokazne ocene, saj je dokazno ocenilo zgolj listine, ni pa izvedlo drugih predlaganih dokazov, ki sta jih ponudila z upnikom. Opustitev njegovega zaslišanja in zaslišanja upnika predstavlja bistveno kršitev določb postopka (smiselno tudi VSL sklep I Cp 3719/2011 in VSL sklep II Cp 149/2016). V tej posledici je sodišče nepravilno zaključilo, da ni izkazal, da bi z upnikom sklenila kakršenkoli dodatek k izvršilnemu naslovu. Ponovi dejstva v zvezi z ustnim dogovorom z upnikom o znižanju preživnine zaradi spremenjenih okoliščin. Vztraja na stališču, da se upnik kljub svoji polnoletnosti o vsebini predloga za izvršbo in odgovora na ugovor ni dogovarjal s svojo pooblaščenko, temveč je vsebino posredovala upnikova mati, torej ni šlo za upnikovo resnično in pravo voljo. Nadalje je mnenja, da sodišče ni konkretiziralo zavrnitve dokaznih predlogov in tudi ne obrazložilo. S tem, ko sodišče ni zaslišalo strank, je prezrlo njegov dokazni predlog in ostalo v dvomu. Kršeno je bilo tudi načelo neposrednosti pri izvajanju dokazov, s tem pa določbe postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka po 10. točki drugega odstavka 339 .člena ZPP, saj je izdalo sklep brez obravnave, ki bi jo, glede na dokazne predloge, moralo opraviti. Edino na tak način bi se sodišče lahko z dovoljšnjo mero prepričalo o vseh pravno-relevantnih, bistvenih in odločilnih dejstvih. Dejansko stanje je ostalo nepojasnjeno tudi v delu glede zatrjevane izostalosti potrebne in resnične volje upnika za vložitev izvršilnega predloga ter vztrajanja pri izvršbi po njegovi pooblaščenki, vse na podlagi podpisa (bianco) pooblastila. Izpodbijani sklep ima tako pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Izpostavi, da sodišče še ni odločalo o njegovih predlogih za nasprotno izvršbo, s tem pa je bilo kršeno načelo hitrosti postopka, ki je uzakonjeno v 11. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Nasprotuje stroškovni odločitvi in se sklicuje na 154. člen ZPP. Meni, da bi moralo sodišče ustrezen del stroškov naložiti upniku, saj je ta vedel, da njegov zahtevek ni utemeljen v celoti, saj so se predavanja začela šele sredi oktobra, prav tako pa sta sklenila ustni dogovor o znižanju mesečne preživnine. V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanih delov sklepa tako, da se njegovemu ugovoru v celoti ugodi in izpodbijani sklep o izvršbi razveljavi, upniku pa se v plačilo naložijo stroški postopka, podredno, da se pritožbi ugodi, izpodbijani deli sklepa razveljavijo ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijana dela sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Dolžnik v pritožbi ponavlja ugovorne trditve in ostale trditve, ki jih je podal tekom postopka na prvi stopnji. Nanje je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje, zato pritožbeno sodišče v zvezi z obširnimi pritožbenimi izvajanji le še dodaja;

7. Pritožbeno sodišče glede pritožbenega očitka o zagrešeni bistveni kršitvi postopkovnih določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugotavlja, da ta ni utemeljen. Sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, zakaj je bil dolžnik preživninski zavezanec za šolsko leto 2016/2017, zakaj je štelo, da se je upnik v spornem obdobju redno šolal, opredelilo se je do podlage preživninske obveznosti, ugotovilo je višino preživnine za posamezne mesece, do katere je upnik upravičen, ter razjasnilo, koliko je dolžnik iz tega naslova upniku dejansko že plačal. Zato očitek pritožnika, da v sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ne drži, s tem pa sklep tudi nima takšnih pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče preizkusiti.

8. Upnik je v konkretni zadevi zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova neposredno izvršljivega notarskega zapisa Dogovora o preživnini notarke mag. D.K.Š. opr. št. SV 422/2015 z dne 9. 9. 2015. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa utemeljeno sklicevalo na načelo formalne legalitete ter pravilno pojasnilo, da je dolžnik dolžan plačati preživnino v višini kot izhaja iz Dogovora o preživnini, sodišče pa mu ne more prisoditi manj ali kaj drugega kot izhaja iz tega izvršilnega naslova, vse dokler ta ne bo spremenjen ali odpravljen. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da morebitni ustni dogovor v zvezi s spremembo v izvršilnem naslovu opredeljene višine preživnine, četudi bi obstajal, ne bi imel pravnega učinka (smiselna uporaba 130a. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). V utemeljitev sprejetega je opozoriti na določbo drugega odstavka 51. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po kateri se za vse spremembe ali dopolnitve oblične pogodbe, zahteva enaka oblika.

9. Zaradi navedenih materialnopravnih izhodišč sodišče prve stopnje v zvezi z zatrjevano ustno spremembo preživninskega dogovora ni bilo dolžno izvesti naroka in na njem zaslišati strank postopka. Velja izpostaviti, da je učinkovanje načela neposrednosti v izvršilnem postopku prilagojeno namenu in ciljem tega postopka. Sodišče opravi narok, če tako določa zakon oziroma, če oceni, da je potreben (29.a člen ZIZ). Ko sodišče odloča o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, je seznanjeno tudi z dolžnikovo trditveno in dokazno podlago ter ponovno ugotavlja dejansko stanje, tokrat na podlagi gradiva obeh strank. Postopek z ugovorom je kontradiktoren, zato je treba obravnavati trditve in dokaze obeh strank. Narok v postopku obravnavanja ugovora ni obligatoren, je pa v določenih primerih, ko so pravno pomembna dejstva med strankama sporna, potreben1. Za konkretni primer zakon naroka ne predpisuje, sodišče pa ga tudi ni dolžno izvesti kljub temu, da stranka pri njegovi izvedbi vztraja. Dolžnik je namreč zatrjeval, da je bil izvršilni naslov (zgolj) ustno spremenjen, v dokaz tega pa je predlagal zaslišanje strank. Za dokazovanje tega dejstva bi lahko dolžnik, tudi po oceni pritožbenega sodišča, predlagal le listinske dokaze, česar pa ni storil (glej tudi točko Tretjič: notarskega zapisa). Trditev v smeri, da je bil izvršilni naslov pisno spremenjen, le da dokazov za to nima, dolžnik ni podal, teh pa z zaslišanjem strank tudi ne bi mogel nadomestiti ali dopolniti. Opozoriti je, da pravica stranke do izvedbe vseh predlaganih dokazov ni absolutna in zato sodišče v skladu z določbo 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Sodišče tako lahko zavrne nepotrebne oziroma nerelevantne dokaze, s katerimi bi se dokazovale trditve o dejstvih, ki niso pravno odločilna oziroma pravno relevantna in tudi ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča prve stopnje. S predlaganim dokazom, da se zaslišijo stranke postopka, dolžnik, kot je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, ne bi mogel doseči drugačnih ugotovitev od tistih, ki izhajajo iz listinskih dokazov, ki sta jih predložili stranki oziroma jih je pridobilo sodišče samo. Zato slednje ni bilo dolžno izvesti naroka, s tem pa tudi niso bile kršene določbe postopka.

10. Ocena sodišča, da izvedba dokaza z zaslišanjem strank ne bi privedla do drugačnega zaključka, v nasprotju s stališčem pritožbe, ne pomeni prejudiciranja. Sodišče je zavrnilo tiste dokaze, za katere je ocenilo, da niso pomembni za obravnavano zadevo, navedlo pa je tudi razloge zakaj je tako odločilo (drugi odstavek 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Razlogi za zavrnitev določenih dokazov so sprejemljivi, zato pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost odločitve sodišča (8. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tej zvezi se kot neutemeljena izkaže tudi pritožbena graja, da je sodišče dokazni predlog po zaslišanju strank prezrlo, saj je tega obravnavalo in ga obrazloženo zavrnilo (točka 18 obrazložitve).

11. Glede na to, da dolžnik v postopku pred sodiščem prve stopnje, kakor tudi v pritožbenem postopku ni uspel dokazati, da je bil izvršilni naslov veljavno spremenjen, je bila izvršba na podlagi notarskega zapisa Dogovora o preživnini, utemeljeno dovoljena (17. člen ZIZ v zvezi z 20a. členom ZIZ). Ker je pritožnik višini izterjevane mesečne preživninske obveznosti nasprotoval predvsem v povezavi z ustno spremembo izvršilnega naslova, kot se je izkazalo neutemeljeno, celotnega plačila po izvršilnem naslovu pa ni niti zatrjeval, pritožbeno sodišče, upoštevajoč navedeno v prejšnjih točkah in spisovno gradivo, ki potrjuje dolžnikova plačila, ne dvomi v pravilnost zaključka sodišča o delni neutemeljenosti dolžnikovega ugovora (drugi odstavek I. točke izreka izpodbijanega sklepa).

12. Nadalje ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo pravico do poštenega sojenja po 22. členu Ustave RS2, s tem pa tudi pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz listin v spisu izhaja, da je bil strankama v skladu z ustavnosodno prakso zagotovljen pošten dokazni postopek, vso spisovno gradivo vročeno, pred sprejemom izpodbijanega sklepa dana pravica do izjave o pravnorelevantnih dejstvih, omogočeno aktivno sodelovanje v postopku, spoštovano načelo kontradiktornosti, sodišče pa se je tudi določno opredelilo, na kaj se je pri sprejeti odločitvi oprlo ter zakaj je določene dokaze zavrnilo.

13. V zvezi s spornim pooblastilom upnika pooblaščenki odvetnici R.K. pritožbeno sodišče vztraja pri stališču, ki ga je v tej zadevi že sprejelo v odločbi I Ip 861/2017 z dne 10. 1. 2018. Glede na v spis vloženo pooblastilo (l. št. 64) nima pomislekov v njegovo veljavnost3 (97. člen v zvezi s 95. členom ZPP), dolžnik pa nima pravnega interesa za ugotavljanje prave volje upnika. Pooblastitev je namreč enostransko pravno dejanje (enostranski pravni posel), s katerim določena oseba pooblastitelj pooblasti drugo osebo (pooblaščenca), da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja. Upnik se je kot polnoletna in odrasla oseba lahko sam veljavno odločil, da bo procesna dejanja opravljal preko pooblaščenke. samo on pa je tudi tisti, ki lahko izpodbija v njem izraženo voljo (prvi odstavek 45. in drugi odstavek 46. člena OZ). Kot neupoštevni se tako izkažejo številni pritožbeni pomisleki dolžnika, da gre v predmetni zadevi za samovoljno ravnanje upnikove matere ter da upnik nikoli ni bil v kontaktu s pooblaščenko, zato ne gre za njegovo pravo voljo. Na tej podlagi je neutemeljena tudi zahteva dolžnika v pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo upnika v zvezi s pravo voljo na naroku zaslišati. Nerešene stvari, ki jima dolžnik s svojo bivšo ženo (materjo upnika), se upnika neposredno ne dotikajo, te pa tudi ne vplivajo na upnikovo pravico, na kateri utemeljuje terjatve, ki jih izterjuje v predmetnem postopku.

14. Stroškovno odločitev (II. točka izreka) je sodišče utemeljeno vezalo na drugi odstavek 154. člena ZPP. Ta določba je zlasti uporabljiva, ko je primerljiv ne le uspeh strank v postopku, temveč so enaki oziroma primerljivi tudi njuni stroški, sodišču pa omogoča, da pri odločanju upošteva vse okoliščine konkretnega primera ter sprejme življenjsko sprejemljivo in pravično odločitev. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče upoštevalo tako uspeh strank v ugovornem postopku kot utemeljenost vložitve predloga za izvršbo, zato pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost sprejetega zaključka.

15. Pritožbeno sodišče se do ostalih pritožbenih izvajanj ni opredelilo, ker za zadevo niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Glede na vse zgoraj navedeno pritožba dolžnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu - drugem odstavku I. točke in II. točki izreka, potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Smiselno tako v sklepu VSC II Cpg 171/2017 z dne 27. 9. 2017;
2 Glej odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-147/09 z dne 23. 9. 2010;
3 Pooblastilo je pisno, je podpisano, razvidno je kdo ga daje in komu, obseg pooblastila pa dopolnjuje sam zakon v 95. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ;


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 45, 45/1, 46, 46/2, 51, 51/2
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 130a
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 20a, 29a
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8,95, 97, 154, 154/2, 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.03.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1Njkx