VSM Sklep I Ip 689/2018

Jedro

Ker zakonodajalec ni predpisal načina in roka, na katerega mora upnik izkazovati upravičenost do oprostitve plačila varščine, je podana pravna praznina, ki jo je sodišče druge stopnje zapolnilo z analogijo z ureditvijo, ki velja za ostale dražitelje. Po pojasnjenem mora upnik v istem časovnem okviru treh delovnih dni pred prodajnim narokom, kot velja za vse ostale potencialne dražitelje za izkazovanje plačila varščine, izkazati plačilo varščine ali navesti dejstva in predložiti dokaze, s katerimi utemeljuje oprostitev plačila varščine po tretjem odstavku 185. člena ZIZ. V nasprotnem primeru preveri sodišče prve stopnje obstoj pogojev za oprostitev na podlagi podatkov v spisu in javno objavljenih podatkov v zemljiški knjigi tri delovne dni pred prodajnim narokom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izročitvi prodanih nepremičnin, odredilo zemljiški knjigi vpis lastninske pravice v korist kupke T.J. in odločilo, da se v zemljiški knjigi izbrišejo vse vpisane hipoteke in zaznambe izvršbe.

2. Upnik C. d.o.o. v pravočasni pritožbi navaja, da mu je bilo z nezakonitim ravnanjem sodišča prve stopnje zavrnjena možnost, da na javni dražbi sodeluje kot ponudnik. Meni, da so izpolnjeni vsi pogoji, da bi bil varščine oproščen, pri čemer očita sodišču prve stopnje, da ni pravilno ugotovilo višine terjatve zastavnega upnika B.S. d.d., ki je imel prvi vrstni red, pri čemer je neutemeljeno zavrnilo na naroku za javno dražbi predlagano izvedbo dokaza zaslišanja dolžnice B.J. in zahtevo za predložitev kreditne pogodbe s strani banke. Na podlagi simulacije obračuna ocenjuje, da je kreditna terjatev navedenega upnika s prvim vrstnim redom znašala le 49.433,75 EUR in ne 80.000,00 EUR, kot je upoštevalo sodišče prve stopnje. Za plačilo varščine bi tako zadoščal preostanek kupnine. Predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi in ponovitev javne dražbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Odgovor na pritožbo ni bil podan.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Načelo ekonomičnosti postopka opravičuje časovno omejitev dokazovanja interesa za draženje v postopku prodaje nepremičnine. Zakonodajalec je za vse, ki želijo sodelovati na javni dražbi, predpisal izkazovanje resnosti za draženje na način, da morajo najmanj tri delovne dni pred dražbo položiti varščino kot pogoj, da lahko sodelujejo na dražbi (prvi odstavek 185. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Upnik C. d.o.o. je ta rok zamudil, saj je plačal varščino le dan pred dražbo.

6. Zavzemanje upnika za oprostitev plačila varščine je v nasprotju z njegovim ravnanjem, da je varščino plačal, čeprav prepozno. Iz tega je mogoče sklepati, da si je upnik na prodajnem naroku dne 29. 5. 2018 prizadeval za oprostitev plačila varščine z namenom sanirati pojasnjeno zamudo.

7. Upnik neutemeljeno meni, da bi za namen odločitve o oprostitvi plačila varščine v skladu z določilom tretjega odstavka 185. člena ZIZ moralo sodišče prve stopnje izvesti o terjatvi z najboljšim vrstnim redom z njegove strani predlagane dokaze na prodajnem naroku. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo le podatke o terjatvi z najboljšim vrstnim redom, kot ti izhajajo iz zemljiške knjige, kot javne knjige. Če bi sodišče prve stopnje dovolilo upniku, da dokazuje upravičenost do oprostitve plačila varščine še na prodajnem naroku, bi ga postavilo v razmerju do ostalih potencialnih dražiteljev, ki morajo svoj interes za draženje izkazati v zakonskem roku pred narokom, v privilegiran položaj, za katerega ni stvarno utemeljenega razloga. S tem bi kršilo splošno ustavno načelo enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave RS).

8. Ker zakonodajalec ni predpisal načina in roka, na katerega mora upnik izkazovati upravičenost do oprostitve plačila varščine, je podana pravna praznina, ki jo je sodišče druge stopnje zapolnilo z analogijo (sklepanjem po podobnem) z ureditvijo, ki velja za ostale dražitelje. Upoštevna podobnost je v tem, da tako plačilo varščine, kot njegova oprostitev zasledujeta izkazovanje interesa za sodelovanje pri dražbi. Oprostitev plačila varščine ne pomeni, da je upnik oproščen izkazovanja interesa za draženje, ampak ga izkazuje s tem, da je varščina krita s kupnino za prodano nepremičnino glede na višino in vrstni red njegove terjatve (tretji odstavek 185. člena ZIZ). To dejstvo pa mora biti, enako kot plačilo varščine, izkazano pred dražbo, če želimo doseči izvedbo prodajnega naroka brez nepotrebnega odlašanja, kar je namen časovne omejitve dokazovanja interesa za draženje iz prvega odstavka 185. člena ZIZ.

9. Po pojasnjenem mora upnik v istem časovnem okviru treh delovnih dni pred prodajnim narokom, kot velja za vse ostale potencialne dražitelje za izkazovanje plačila varščine, izkazati plačilo varščine ali navesti dejstva in predložiti dokaze, s katerimi utemeljuje oprostitev plačila varščine po tretjem odstavku 185. člena ZIZ. V nasprotnem primeru preveri sodišče prve stopnje obstoj pogojev za oprostitev na podlagi podatkov v spisu in javno objavljenih podatkov v zemljiški knjigi tri delovne dni pred prodajnim narokom, kot je storilo sodišče prve stopnje tudi v obravnavani zadevi. Ugotovljena vrednost nepremičnin 68.000,00 EUR ni zadoščala niti za kritje terjatve s prvim vrstnim redom, ki je glede na podatke v zemljiški knjigi znašala 80.000,00 EUR, tako varščina za upnika C. d.o.o., ki je imel šele drugi vrstni red, iz kupnine ne bi mogla biti krita.

10. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

15.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Ip 1770/2019
• VSL sklep I Ip 5006/2011
• VSM sklep I Ip 1154/2013