VSM Sklep II Kp 21214/2012

Jedro

Že v zahtevi za svojo razrešitev, kot tudi obravnavani pritožbi, zagovornica sama zatrjuje in poudarja, da je njeno sodelovanje z obdolžencem povsem onemogočeno, kar ji posledično onemogoča kakovostno opravljanje zaupanega dela in učinkovito obrambo obdolženca. V situaciji, ko zagovornik sam izpostavlja in zahteva svojo razrešitev zaradi neobstoječega medsebojnega zaupanja z obdolžencem, je po mnenju višjega sodišča realno težko pričakovati, da se bo maksimalno angažiral pri obdolženčevi obrambi. V takem primeru pa dejansko lahko nastopijo okoliščine, ki bi lahko povzročile nevarnost kršitve pravice do obrambe obdolženca, kot utemeljeno poudarja zagovornica.

Izrek

Pritožbi zagovornice se ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se odvetnica K. K. iz Maribora, postavljena kot zagovornica po uradni dolžnosti obdolženemu R. R., razreši.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo zagovornice K. K., postavljene kot zagovornice po uradni dolžnosti obdolženemu R. R., za njeno razrešitev.

2. Zoper sklep se je pritožila zagovornica, navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga, da odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da jo razreši dolžnosti zagovornice po uradni dolžnosti obdolženemu R. R..

3. Pritožba je utemeljena.

4. Bistvo pritožbenih navedb zagovornice je v zatrjevanju, da svojega dela in dolžnosti zagotavljanja učinkovite obrambe obdolžencu ne more opraviti kvalitetno in strokovno, niti po svoji vesti in presoji, saj ji kljub njenemu trudu v celotnem časovnem obdobju zastopanja po uradni dolžnosti, obdolženi tega ne omogoča in ne dopušča, ker vztrajno zavrača kakršenkoli stik s postavljeno zagovornico. Nasprotuje zaključkom sodišča prve stopnje, da je zadržana ali celo popolnoma odsotna komunikacija med obdolženim in postavljenim zagovornikom v primeru zaslišanja preko videokonference, lahko povsem pričakovana in torej običajna situacija. Meni, da lahko kot zagovornica obdolženega kvalitetno zastopa le, če ji slednji zaupa in posreduje za obrambo potrebne informacije. Ker tega v obravnavani zadevi ni, je posledično porušeno razmerje medsebojnega zaupanja med obdolžencem in zagovornico, ki je nujno potrebno pri vsakem zastopanju v kazenski zadevi. V primeru vztrajanja sodišča pri formalni obrambi na tak način, zagovornica opozarja na pretečo nevarnost kršitve pravice do obrambe obdolženega, ne le po določbah Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), temveč tudi Ustave Republike Slovenije in tudi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5. Pritožbenim navedbam zagovornice ni mogoče odreči utemeljenosti. Določba drugega odstavka 72. člena ZKP daje postavljenemu zagovorniku po uradni dolžnosti pravico, da sme iz upravičenih razlogov zahtevati svojo razrešitev. Pri tem so opravičeni razlogi lahko pravne narave (69. člen ZKP), ali pa dejanske narave, med katerimi so poleg bolezni, preobremenjenosti z drugimi zadevami in podobno, tudi nesoglasja oziroma konflikti med obdolžencem in zagovornikom.

6. Že v zahtevi za svojo razrešitev, kot tudi obravnavani pritožbi, zagovornica sama zatrjuje in poudarja, da je njeno sodelovanje z obdolžencem povsem onemogočeno, kar ji posledično onemogoča kakovostno opravljanje zaupanega dela in učinkovito obrambo obdolženca. V situaciji, ko zagovornik sam izpostavlja in zahteva svojo razrešitev zaradi neobstoječega medsebojnega zaupanja z obdolžencem, je po mnenju višjega sodišča realno težko pričakovati, da se bo maksimalno angažiral pri obdolženčevi obrambi. V takem primeru pa dejansko lahko nastopijo okoliščine, ki bi lahko povzročile nevarnost kršitve pravice do obrambe obdolženca, kot utemeljeno poudarja zagovornica.

7. Glede na obrazloženo je višje sodišče pritožbi zagovornice ugodilo in izpodbijano odločitev spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

04.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Kp 18429/2016
• VSL sklep I Kp 664/99
• VSM Sklep II Kp 27555/2018