<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sodba IV Kp 53287/2016

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2019:IV.KP.53287.2016
Evidenčna številka:VSM00018685
Datum odločbe:10.01.2019
Senat, sodnik posameznik:Barbara Debevec (preds.), Breda Cerjak Firbas (poroč.), Boris Štampar
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Institut:preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - nepodaljšljivost roka

Jedro

Glede na to, da se v skladu z drugim odstavkom 62. člena KZ-1 sme pogojno obsodbo v primeru neizpolnitve obveznosti preklicati najpozneje v enem letu po preteku preizkusne dobe, preizkusna doba pa je potekla 4. 3. 2018 in ko obsojencu roka za izpolnitev obveznosti v skladu z določbami 61. člena KZ-1 tudi ni več mogoče podaljšati, se izkaže kot brezpredmeten obsojenčev pritožbeni predlog, da mu sodišče ponovno izreče pogojno kazen in podaljša rok za izpolnitev obveznosti.

Izrek

I. Pritožba obsojenega V. M. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojeni V. M. je kot strošek pritožbenega postopka dolžan plačati 60,00 EUR sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v skladu z določbo četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), obsojenemu V. M. preklicalo pogojno obsodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti II K 53287/2016 z dne 21. 12. 2016, ki je postala pravnomočna 4. 3. 2017 in mu v citirani pogojni obsodbi določeno kazen tri mesece zapora izreklo.

2. Zoper takšno sodbo se je obsojenec pritožil. Pritožbenemu sodišču je predlagal ponoven izrek pogojne kazni z novim rokom, v kateri bo obveznosti poravnal.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz podatkov kazenskega spisa in kar v pritožbi ne zanika niti obsojenec, v roku, ki je bil določen za izpolnitev obveznosti, obsojenec oškodovancu ni povrnil denarnega zneska, kot mu je to bilo naloženo z že citirano sodbo prvostopnega sodišča in to kljub okoliščinam, da je obsojenec že od 16. 5. 2018 dalje zaposlen, kot je to navedeno v točki 3 izpodbijane sodbe. Kljub temu, da mu je sodišče rok za izpolnitev obveznosti še podaljšalo in mu torej dalo možnost, da dolgovani znesek plača v dodatnem dvomesečnem roku, kot je to navedeno v točki 4 izpodbijanega sklepa, je obsojenec dva dni pred drugim narokom za preklic pogojne obsodbe oškodovancu nakazal le 100,00 EUR. S tem delnim plačilom pa posebnega pogoja ni izpolnil, zaradi česar je prvostopno sodišče tudi ravnalo prav, ko je pogojno obsodbo preklicalo. Glede na to, da se v skladu z drugim odstavkom 62. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) sme pogojno obsodbo v primeru neizpolnitve obveznosti preklicati najpozneje v enem letu po preteku preizkusne dobe, preizkusna doba pa je potekla 4. 3. 2018 in ko obsojencu roka za izpolnitev obveznosti v skladu z določbami 61. člena KZ-1 tudi ni več mogoče podaljšati, pa se izkaže kot brezpredmeten tudi obsojenčev pritožbeni predlog, da mu sodišče ponovno izreče pogojno kazen in podaljša rok za izpolnitev obveznosti. Rok za izpolnitev obveznosti, kot je to navedeno v izpodbijani sodbi, je namreč že zdavnaj potekel, obsojenec pa razen zneska 100,00 EUR, ki ga je plačal dva dni pred narokom za preklic pogojne obsodbe in 150,00 EUR, ki bi jih naj plačal po izdaji izpodbijane sodbe 14. 12. 2018, torej v času pisanja pritožbe, dolgovanega zneska ni poravnal, to pa bi ob dejstvu, da bi obsojenec plačilo obveznosti glede na dohodke, ki so povzeti tudi v izpodbijani sodbi nedvomno zmogel, pa je plačilo vedno le obljubljal, denar pa porabil za druge obveznosti in ne za vračilo oškodovancu, se izkaže odločitev prvostopnega sodišča kot pravilna in zakonita.

5. Kot je v svoji sodbi pravilno zapisalo prvostopno sodišče, obsojenec svojega namena za odpravo posledic kaznivega dejanja ni izkazal in za plačilo že navedenega zneska tudi ni izkazal prav nobenega interesa razen tik pred narokom za preklic pogojne obsodbe in v fazi pisanja pritožbe, ko bi naj, kot izhaja iz fotokopije bančnega nakazila, ki je priloženo pritožbi plača še 150,00 EUR, kar vse pa ne daje podlage za kakršnokoli spremembo izpodbijane sodbe v smeri, ki jo predlaga pritožnik, zaradi česar je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

6. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 95. v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP, sodna taksa pa je bila odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Taksno tarifo (točka 74011 Taksne tarife).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 61, 62, 62/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
01.02.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1MzMy