<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sodba I Cp 860/2018

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2018:I.CP.860.2018
Evidenčna številka:VSM00015860
Datum odločbe:12.10.2018
Senat, sodnik posameznik:Jasminka Pen (preds.), Vesna Rezar (poroč.), Alenka Zgubič
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerna višina odškodnine - odškodnina nepremoženjsko škodo za strah

Jedro

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odškodnina v znesku 5.000,00 EUR iz naslova pri tožniku utrpelega strahu ustrezna.Pri tem ne gre spregledati dejstva, da je bil tožnik v času škodnega dogodka star 15 let (mladoleten) ter da je na podlagi njegove izpovedbe, ki ji je pritrdil tudi izvedenec, da je po trčenju doživel šok (ni bil v nezavesti) in je samo jokal ter ga je bilo strah poškodb, sklepati, da je bila intenziteta njegovega strahu še toliko večja, kot bi bila v enakih okoliščinah pri odraslem človeku, kar je tudi življenjsko izkustveno sprejemljivo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu in odločitvi o stroških postopka, točka I. in III. izreka, potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna v 15. dneh od prejema te sodbe plačati tožeči stranki 214,20 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožencu) 8.010,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 2. 2017 do plačila ter zakonske zamudne obresti od 2. 2. 2017 do 11. 5. 2017 v višini 529,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 5. 2017 do plačila (točka I. izreka), zavrnilo pa tožbeni zahtevek v presežku (točka II. izreka) ter naložilo toženki, da plača tožniku 1.628,14 EUR pravdnih stroškov (točka III. izreka).

2. Zoper obsodilni del (točka I. izreka) se v obsegu odmerjene odškodnine za strah in posledično zoper stroškovno odločitev (III. izreka) pravočasno pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njeno spremembo oziroma podredno razveljavitev. Pritožba navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo pri dosojanju nepremoženjske škode, saj ni upoštevalo tako imenovane objektivizacije pri dosojanju te odškodnine. Pritožuje se zgolj zoper višino dosojene nepremoženjske škode iz naslova strahu, ki je pretirana in močno v nasprotju s sodno prakso. Odmerjena v višini 5.000,00 EUR je previsoka in odstopa od sodne prakse. Pravična in primerljiva drugim primerom sodne prakse bi bila v višini 2.000,00 EUR ob 100% temelju oziroma 1.400,00 EUR upoštevaje 25% sokrivdo tožnika. Priglaša stroške.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene trditve in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo potem, ko je odškodnino odmerilo v celoti iz vseh odškodninskih postavk za nepremoženjsko škodo, od katere je odštelo valoriziran znesek že plačane odškodnine dosodilo toženki še plačilo odškodnine v višini 8.010,49 EUR. Sodišče prve stopnje je tožniku odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 43.200,00 EUR, od tega iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 15.200,00 EUR, iz naslova strahu 5.000,00 EUR, iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 20.000,00 EUR in iz naslova skaženosti 3.000,00 EUR. Ker je bilo med pravdnima strankama nesporno ugotovljeno, da je znašal tožnikov soprispevek v škodnem dogodku (prometni nesreči z dne 18. 6. 2016) 25%, je bila toženka iz naslova odškodnine tožniku dolžna plačati 32.400,00 EUR. Od navedenega zneska je sodišče prve stopnje odštelo že delno plačan znesek odškodnine v valoriziranem znesku na dan sojenja v višini 25.030,74 EUR ter tožniku iz naslova nepremoženjske škode dosodilo še znesek 7.369,26 EUR, iz naslova premoženjske škode 641,23 EUR (ki pritožbeno ni sporna) ter skupno dosodilo plačilo odškodnine v višini 8.010,49 EUR.

6. Pritožba izpodbija odmerjeno (in dosojeno) višino nepremoženjske škode zgolj iz naslova strahu, medtem ko meni, da je bila odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo iz ostalih odškodninskih postavk (za telesne bolečine in neugodnosti, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in zaradi skaženosti) primerna ter predstavlja pravično denarno odškodnino.

7. Pritožba graja po sodišču prve stopnje odmerjeno odškodnino iz naslova strahu v višini 5.000,00 EUR kot previsoko, saj sodišče prve stopnje ni upoštevalo objektivnega merila. Odmerjena višina je zato pretirana in v nasprotju s sodno prakso, primerna bi bila v višini 2.000,00 EUR.

8. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona, pri čemer pritožbeni preizkus v pritožbi zgolj pavšalno zatrjevanih bistvenih kršitev, ni bil mogoč. Sodišče prve stopnje je v postopku v celoti in popolnoma ugotovilo dejansko stanje, posledično pa sprejelo pravilno materialnopravno odločitev glede višine odmerjene (in dosojene) odškodnine iz naslova strahu, ki ga je tožnik utrpel v škodnem dogodku.1

9. Tožnik je v škodnem dogodku utrpel:

- nepremaknjen zlom desne ličnice,

- rano na čelu in rano v ustni votlini,

- poškodbo nosnega pretina z zlomom hrustančnega in kostnega dela in poškodbo sluznice,

- topo poškodbo prsnega koša, pri kateri je prišlo do zloma tretjega do sedmega rebra na levi strani in udarnine manjšega dela levega pljučnega krila,

- zlom leve lopatice in

- raztrganino vranice (ki je povzročila aktivno krvavitev v trebušno votlino, v posledici česar je bila operativno odstranjena).

10. Sodišče je pri odmeri odškodnine iz naslova strahu (kakor tudi iz naslova vseh ostalih postavk utrpele nepremoženjske škode) upoštevalo mnenje in izpovedbo v postopku postavljenega izvedenca medicinske stroke A.K. dr.med., specialista kirurga (v nadaljevanju izvedenec), svojo odločitev pa oprlo tudi na listinske dokaze v spisu (medicinska dokumentacija) in izpovedbo tožnika.

11. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odškodnina v znesku 5.000,00 EUR iz naslova pri tožniku utrpelega strahu ustrezna, upoštevajoč pri tem tako subjektivno merilo (vse okoliščine konkretnega primera, ki so vplivale na tožnika), kakor tudi objektivno merilo (sodno prakso v zvezi z odmerami odškodnin v podobnih primerih ob medsebojnem primerjanju posameznih škod in zanje prisojenih odškodnin, ki so primerljive z obravnavanim obsegom škode) na podlagi kriterijev za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo določenih v 179. in 182. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).2

12. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih je upoštevalo pri odmeri odškodnine iz naslova strahu, temeljijo na podlagi mnenja izvedenca, kakor tudi na podlagi izpovedbe tožnika (citirane v točki 19 obrazložitve izpodbijane sodbe). Ob ugotovitvi, da je tožnik utrpel hud primarni strah, ki je trajal vse do prihoda reševalcev, zatem pa, ko je bil prepeljan v bolnišnico in se je na njem izvajala intenzivna diagnostika, preiskave, posegi ter nujen operativni poseg z 10-dnevno hospitalizacijo, v posledici česar je tožnik utrpel srednje hud, občasno celo hud sekundarni strah, ki je nato pojenjal in je v manjši intenziteti trajal po odpustu iz bolnice še dva meseca, je odmerjena odškodnina v višini 5.000,00 EUR primerna odškodnina in predstavlja pravično denarno odškodnino ter ustrezno satisfakcijo tožniku iz naslova utrpelega strahu. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da je bil tožnik v času škodnega dogodka star 15 let (mladoleten) ter da je na podlagi njegove izpovedbe, ki ji je pritrdil tudi izvedenec, da je po trčenju doživel šok (ni bil v nezavesti) in je samo jokal ter ga je bilo strah poškodb, sklepati, da je bila intenziteta njegovega strahu še toliko večja, kot bi bila v enakih okoliščinah pri odraslem človeku, kar je tudi življenjsko izkustveno sprejemljivo. Nenazadnje tudi narava njegovih poškodb (opisanih zgoraj) daje podlago za zaključek, da je bilo pri tožniku intenzivno porušeno njegovo duševno ravnovesje v smislu doživetega strahu. Da je tožnik utrpel hud primarni strah kaže že način nastanka škodnega dogodka, v katerem se je vozilo prevračalo in je posledično tožnika vrglo skozi okno. Obseg in vrsta hudih poškodb, ki jih je tožnik utrpel, kot so zlom desne ličnice, poškodba nosnega pretina z zlomom hrustančnega in kostnega dela (ki je povzročila občasne manjše krvavitve iz nosu ter oteženo dihanje), zlomljena rebra, ki so mu poškodovala žile ob rebrih ter pljučno krilo (v posledici česar je bila potrebna 6-dnevna torakalna drenaža - vstavitev cevke v prsno votlino in nato odstranitev), poškodba vranice (in posledična odstranitev vranice) in drugo, pa nedvomno dajejo podlago za zaključek, da je tožnik utrpel sekundarni strah visoke intenzitete.

13. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da predstavlja celotna odmerjena odškodnina iz naslova nepremoženjske škode v znesku 43.200,00 EUR, 40,04 povprečne mesečne neto plače na zaposleno osebo v RS v času sojenja oziroma v času, ko je bila odškodnina odmerjena v postopku na prvi stopnji,3 od tega predstavlja odmerjena odškodnina v višini 5.000,00 EUR iz naslova strahu 4,64 povprečnih neto mesečnih plač na zaposleno osebo v RS. V tem okviru so bile odmerjene tudi odškodnine v podobnih oziroma primerljivih primerih v sodni praksi.4

14. Ob vseh navedenih dejstvih sodišče druge stopnje ugotavlja, da odmerjena odškodnina kot celota (iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter strahu, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti) celo odstopa navzdol od primerljivih primerov iz sodne prakse in je zato odškodnina iz naslova strahu, kljub temu da odstopa nekoliko navzgor od sodne prakse, po oceni sodišča druge stopnje primerna ter ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera (glej točka 9 in 12 te obrazložitve) predstavlja tožniku kot oškodovancu ustrezno odmeno za utrpelo škodo.

15. V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v pritožbeno grajanem obsodilnem delu (točka I.) in odločitvi o stroških postopka (točka III.), potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

16. Toženec s pritožbo ni uspel, zato je dolžan plačati tožniku njegove stroške pritožbenega postopka5 (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP), in sicer za: odgovor na pritožbo 375 točk (tar. št. 21/1 Odvetniške tarife - v nadaljevanju OT)6, 2% materialnih stroškov 7,5 točk (11. člen OT), 22% DDV 84,15 točk (12. člen OT), skupno 466,65 točk oziroma 214,20 EUR.7 Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------
1 Tožnik je utrpel škodo v prometni nezgodi dne 18. 6. 2016, kot sopotnik na zadnjem sedežu nepripet z varnostnim pasom (s čimer je posledično soprispeval v 25 %).
2 Citirani materialni določbi določata, da sodišče prisodi pravično denarno odškodnino, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi, če premoženjske škode ni, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo. Pri odločanju o višini odškodnine mora sodišče upoštevati pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine, pri čemer ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom, pri odmeri odškodnine pa upoštevati subjektivno in objektivno merilo, na zahtevo oškodovanca pa prisoditi odškodnino tudi za bodočo nepremoženjsko škodo, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti.
3 Meseca aprila 2018 je znašala povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v RS 1.078,95 EUR.
4 II Ips 147/2014 - odškodnina v višini 53 povprečnih mesečnih neto plač: oškodovanec star 30 let s poškodbami: udarnina trebuha z raztrganino vranice, raztrganina in udarnina leve ledvice, zlom 11. rebra levo, številne odrgnine po levi rami - 23 dni hospitaliziran, ena operacija v splošni anesteziji - odškodnina za strah 2.500,00 EUR oziroma 2,58 plač - oškodovanec je dobil polovico odškodnine za strah kot je bila odmerjena tožniku, vendar skupno skoraj 13 povprečnih mesečnih neto plač več kot tožnik, kljub manjšemu obsegu poškodb II Ips 177/2007 - odškodnina v višini 20 povprečnih mesečnih neto plač, moški star 33 let, poškodba: udarec v obraz, prsni koš in oba kolenska sklepa, zlom proksimalnega členka prsta desne roke, zvin vratu ter zlom nosnih kosti, bolniški stalež, brez operativnega posega, odškodnina za strah 400.000,00 SIT oziroma 2,43 neto plače (gre za bistveno manjši obseg poškodb kot pri tožniku)II Ips 148/2006 - odškodnina v višini 55 povprečnih mesečnih neto plač - deklica stara 12 let, poškodovana v prometni nesreči, poškodba: zlom zgornje čeljustnice, zlom nosnih kosti, zlom desne orbite, telekantus, izpah prvega in drugega sekalca desno zgoraj, udarec v levo strah pljuč, zlom leve koželjnice in rana na hrbtišču nosu in na zgornji ustnici, za strah odmerjena odškodnina 800.000,00 EUR oziroma 5 mesečnih neto plač - kar je primerljivo z obravnavanim primerom, pri čemer je oškodovanka za celotno škodo prejela kar 15 neto mesečnih plač več kot tožnikII Ips 539/2005 - odškodnina v višini 29 povprečnih mesečnih neto plač, moški star 44 let, poškodba: vreznine na levi strani čela, levi veki in obrazu, vreznino beločnice levega zrkla, stekleni tujki v levi očnici, odrgnine po levi strani obraza, ruptura na levi rami, reruptura rotatorne manšete, blažja travmatska poškodba možganov in posttravmatske stresne motnje - za strah 600.000,0 SIT oziroma 3,71 mesečnih neto plač - kar bi bilo primerljivo z našim primerom, vendar je v našem primeru tožnik utrpel še več poškodb, med drugim tudi poškodbo vranice, ki pa je imela za posledico njeno odstranitev.
5 Vrednost spornega predmeta na pritožbeni stopnji znaša 2.250,00 EUR, saj je pritožbeno sporna zgolj odmera odškodnine za strah nad 2.000,00 EUR, torej za 3.000,00 EUR oziroma 75% tega zneska.
6 Ur.l. RS, št. 2/2015.
7 Vrednost točke na dan odločanja o stroških znaša 0,459 EUR.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (uradno prečiščeno besedilo) (2007) - OZ-UPB1 - člen 179, 182

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.11.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzMDI4