VSM Sklep IV Kp 23311/2017

Jedro

Dejansko stanje obravnavane zadeve ni bilo razjasnjeno do te mere, da bi odpadli pomisleki o pravilnosti zaključkov prvostopnega sodišča. Navedeno pa vsekakor terja ponovitev dokaznega postopka z izvedbo vseh razpoložljivih dokazov in njihovo bolj skrbno, temeljito in poglobljeno oceno od te, ki jo ima izpodbijana sodba.

Izrek

Pritožbi obdolženega J.G.se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega J.G. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen tri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let, ter v skladu s 57. členom KZ-1 in tretjim odstavkom194. člena KZ-1 določilo tudi, da mora obdolženec v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe zakoniti zastopnici mladoletne oškodovanke plačati znesek 457,62 EUR in v bodoče redno plačevati preživnino. V kolikor v danem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti, se mu določena kazen lahko prekliče. V skladu s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bil obdolženec oproščen povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper takšno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil obdolženi J.G. s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in postopek ustavi.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je obdolženčeva pritožba v delu, ko se zavzema za razveljavitev izpodbijane sodbe, utemeljena.

4. Ni sicer mogoče s pritožnikom soglašati, ko prvostopnemu sodišču očita bistvene kršitve določb procesnega prava ter kršitve materialnega prava, saj pritožnik ni pojasnil, katere konkretne kršitve 371. člena in 372. člena ZKP ima pri tem v mislih, da bi prvostopno sodišče zagrešilo tovrstne kršitve, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa ob uradnem preizkusu ni bilo zaslediti.

5. Pritožbeno sodišče pa soglaša s pritožbo, ko graja pravilnost in popolnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi po oceni pritožbenega sodišča namreč le-to ni bilo razčiščeno v tolikšni meri, da bi odpadli vsi pomisleki o pravilnosti prvostopnega krivdnega izreka.

6. Pritožnik v svoji pritožbi med drugim navaja, da mu očitano kaznivo dejanje „niti v sledovih ni dokazano“, saj svoje obveznosti v celoti izpolnjuje, čeprav včasih z zamikom. Pritožba nadalje izpostavlja, da je v obravnavani zadevi prišlo celo do preplačila preživnine, zaradi česar je morala zakonita zastopnica mladoletne oškodovanke del denarja tako celo vračati, saj je kljub temu, da je preživnino nakazal tudi sam, le-to terjala tudi od Sklada RS. Svojih dohodkov nikoli ni skrival, zaposlen je pač v tujini in nikakor ne drži, da bi zoper njega bila vložena izvršba, kot je to razbrati iz prvostopne sodbe, pri čemer pritožnik izpostavlja tudi, da je v času od aprila 2017 (torej še pred vložitvijo neposrednega obtožnega predloga), do junija 2017 zakoniti zastopnici mladoletne oškodovanke plačal tudi celoten poračun v znesku 380,82 EUR, kar je razvidno tudi iz prometa na tekočem računu.

7. Glede na obdolženčeve pritožbene navedbe in glede na podatke v kazenskem spisu, predvsem tudi na podatke, ki jih je posredoval Sklad RS z dne 18. 12. 2017 (l. št. 63) od koder med drugim izhaja, da Sklad RS beleži do navedenega datuma vračila s strani preživninskega zavezanca G.J. v višini 570,49 EUR, sredstva v višini 348,42 EUR pa je zaradi preplačila Skladu RS morala vrniti zakonita zastopnica F.D., pri čemer iz že navedenega dopisa izhaja tudi, da je za obdobje od priznanja pravice do nadomestila preživnine bilo, od 1. 1. 2011 zakoniti zastopnici za mladoletno G.R. iz naslova nadomestila preživnine plačanih iz Sklada RS skupno 1.226,80 EUR, je potrebno soglašati s pritožbenimi trditvami, da je povsem nejasno na čem konkretno temeljijo zaključki prvostopnega sodišča.

8. V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje v tej smeri povsem pavšalno navedlo le, da je obdolžencu dejanje dokazano na podlagi pridobljenih izpiskov TRR zakonite zastopnice mladoletne oškodovanke in sestre obdolženega M.G., od koder bi naj tudi izhajalo, v kakšnih zneskih in za katere obdobja je obdolženec zakoniti zastopnici nakazoval preživnino. Pri tem pa sodišče ni obrazložilo in z ničemer pojasnilo, iz katerih konkretnih izpiskov, za katero časovno obdobje (v prilogi kazenskega spisa in v samem spisu se nahaja večje število različnih izpiskov iz TRR, ki zajemajo tudi različna časovna obdobja) in iz katerih postavk bi naj izhajalo to, kar se očita obdolžencu. Zaključki prvostopnega sodišča v tej smeri so namreč povsem neobrazloženi zato je povsem nejasno tudi, ali je prvostopno sodišče ob svojih izračunih, dolgovanih zneskov (ki sicer v sodbi niso povzeti) upoštevalo in če je, v kakšni višini denarne zneske, ki jih je obdolženec tako na račun zakonite zastopnice kot Sklada RS dejansko plačeval, kot to izhaja iz že navedenih listin.

9. Obdolženec pa utemeljeno graja tudi zaključke prvostopnega sodišča, ko le-to v sodbi navaja, da bi naj obdolženec prikrival svoje dejanske prihodke, med drugim tudi z namenom, da oteži izvršbo s strani zakonite zastopnice mladoletne oškodovanke. O tem, da bi zoper obdolženca bila vložena izvršba, namreč v spisu ni prav nobenega podatka, da bi imela kakršne koli težave v tej smeri, pa ni izpovedala niti zakonita zastopnica mladoletne oškodovanke.

10. Ob navedenem pa je potrebno soglašati s pritožnikom, da dejansko stanje obravnavane zadeve ni bilo razjasnjeno do te mere, da bi odpadli pomisleki o pravilnosti zaključkov prvostopnega sodišča. Navedeno pa vsekakor terja ponovitev dokaznega postopka z izvedbo vseh razpoložljivih dokazov in njihovo bolj skrbno, temeljito in poglobljeno oceno od te, ki jo ima izpodbijana sodba. Predvsem bo moralo prvostopno sodišče v ponovljenem postopku, tudi z izdatnejšim zasliševanjem zakonite zastopnice mladoletne oškodovanke D.F., razčistiti ne le vprašanje, ali je zoper obdolženca dejansko vložila izvršbo ali pa imela v tej smeri kakršne koli probleme, ampak bo F. potrebno pozvati tudi, da se izjasni, kakšen je torej znesek preživnine, ki ga obdolženec dejansko dolguje. Upoštevaje dokumentacijo, ki jo je predložil tudi obdolženec, pa bo nato sodišče ob skrbni oceni vseh izvedenih dokazov v zadevi ponovno odločilo.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Datum zadnje spremembe:

12.11.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 944/94
• VSRS Sodba IV Ips 23/2021
• VSRS Sodba I Ips 44937/2015