VSM Sklep I Cp 794/2018

Jedro

V uvodu zamudnega sklepa ni identifikacijskih podatkov pravdnih strank iz 2. točke prvega odstavka 180.a člena ZPP, kot to zahteva določba drugega odstavka 324. člena ZPP. Čeprav sodišče prve stopnje ni navedlo EMŠO pravdnih strank oziroma vseh njunih identifikacijskih podatkov, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 324. člena ZPP, ker to ni moglo vplivati na zakonitost in pravilnost zamudnega sklepa. Namen identifikacijskih podatkov iz 180.a člena ZPP v uvodu odločbe je v določitvi pravdnih strank med katerimi je tekel spor in za katere velja odločba. Tožena stranka med postopkom na prvi stopnji ničemur ni ugovarjala, pa tudi v pritožbi ne navaja, da tožnik ni njen bivši mož I. C. iz S. Š. oziroma da ona ni njegova bivša žena I. Š. R.. Nobenega dvoma ni med kom je tekel spor in za koga velja izpodbijani sklep o motenju posesti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se zamudni sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se v 2. odstavku izreka briše besedna zveza „to je prosto vseh oseb in stvari“.

II. V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Z zamudnim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, ki je zahteval ugotovitev, da ga je toženka motila v posesti stanovanjske hiše na naslovu S.Š., G. R. ko je v času od 27. 2. 2018 do 2. 3. 2018 na vhodnih vratih zamenjala ključavnico (I. odstavek izreka). Ugodilo je tudi ostalemu delu tožbenega zahtevka, da mu je toženka dolžna v 8. dneh izročiti ključ od vhodnih vrat in mu stanovanjsko hišo izročiti v stanju kot pred motilnim dejanjem, prosto vseh oseb in stvari, pri čemer sme sin P. C. ostati v hiši. Toženki je prepovedalo bodoča takšna ali podobna motilna dejanja in ji naložilo povrniti tožniku 320,45 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku 8-dnevnega paricijskega roka.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je toženka pritožila iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navedla je, da bi moralo sodišče prve stopnje 1. odstavek tožbenega zahtevka zavreči, ker predstavlja ugotovitveni tožbeni zahtevek, čeprav je v tožbi zaradi motenja posesti dovoljen samo dajatveni zahtevek. Drugi del tožbenega zahtevka bi naj bil nesklepčen, saj nima opore v dejanskih navedbah glede oseb, ki morajo zapustiti hišo oziroma stvari, ki jih mora toženka odnesti. V tretjem odstavku ni opisa motilnih dejanj, ki se za v bodoče prepovedujejo. Tožba in sklep sodišča prve stopnje nimata identifikacijskih podatkov strank iz 180.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Iz navedenih razlogov bi naj bile podane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje v nasprotju z določili ZPP izdalo zamudni sklep, po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je toženi stranki vročalo nepopolno tožbo in po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker zamudni sklep nima obveznih podatkov, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Toženka v pritožbi dodaja tudi svoj opis dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani zamudni sklep razveljavi in tožbo zavrže ter tožniku naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Toženka utemeljeno opozarja samo, da je sklep sodišča prve stopnje v restitucijskem delu prekoračil tožbene navedbe, ko je toženki naložil izročitev hiše proste vseh stvari in oseb (razen sina P. C.). Tožnik je v tožbi zapisal, da sta pravdni stranki razvezana zakonca, da je ostal in živi v stanovanjski hiši v S. Š., toženka pa se je preselila k partnerju v Jurovski Dol, vendar se je v hišo vračala večkrat mesečno, da je skuhala hrano svoji rejnici. Po njeni smrti se vrača redkeje, cca vsake tri tedne, pri tem vzame kakšno svojo stvar ter jo odnese na svoj dom pri partnerju. Med tožnikovim zdravljenjem v bolnišnici je bila zamenjana ključavnica na vhodnih vratih hiše, toženka pa mu ne dovoli več v hišo. Te navedbe pomenijo, da je imela toženka pred spornim motenjem posesti v hišo prost vstop in v njej svoje stvari. Zato je s tožbo zaradi motenja posesti tožnik neutemeljeno zahteval, da mu toženka vrne hišo v posest prosto vseh stvari (torej tudi svojih stvari, ki jih ima tam že iz časa pred motenjem) in vseh oseb (pri čemer sin P. C. ni zajet, vendar izrek pomeni, da v hišo tudi sama ne bi smela več vstopati, kot pred obravnavanim motenjem). Utemeljenost tega dela tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP, v zvezi s 424. členom ZPP). Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in po 3. točki 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je iz izreka izbrisalo dolžnost izročitve hiše v stanju proste vseh stvari in oseb.

6. Ostali del restitucijskega dela tožbenega zahtevka je utemeljen, v skladu s tožbenimi navedbami in lahko obstaja brez izbrisanega dela. Tožnik je utemeljeno zahteval, da mu toženka izroči ključ od vhodnih vrat stanovanjske hiše S. Š. (kar je bistveni del zahtevka) in mu stanovanjsko hišo izroči v stanju kakor pred motenjem (kar sicer ni določeno, vendar toženka z opustitvijo odgovora na tožbo nobenemu delu zahtevka ni nasprotovala). Zamudni sklep je bil le delno izdan v nasprotju z določbami ZPP, zato ga ni bilo treba razveljavljati v celoti.

7. Po določbi 34. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) sodišče z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem. Ne drži pritožbena navedba, da je tožnik uveljavljal ugotovitveni tožbeni zahtevek. Upoštevati je potrebno celotni zahtevek, saj je tožnik opisal motenjsko dejanje (prvi odstavek), zahteval vrnitev posesti (drugi odstavek) ter prepoved bodočega takšnega ali podobnega motenja (tretji odstavek). Zaradi opisanega motenja v prvem odstavku izreka je tudi določeno, kakšno motenje je v tretjem odstavku v bodoče prepovedano.

8. Tožnik je v tožbi navedel osebni imeni in naslova prebivališč pravdnih strank (1. točka prvega odstavka 180.a člena ZPP), ni pa navedel EMŠO pravdnih strank oziroma drugih njunih podatkov iz 2. točke prvega odstavka 180.a člena ZPP, če katera ni vpisana v centralni register prebivalstva. Sodišče prve stopnje je v centralnem registru prebivalstva preverilo osebni imeni in prebivališči pravdnih strank. V uvodu zamudnega sklepa ni identifikacijskih podatkov pravdnih strank iz 2. točke prvega odstavka 180.a člena ZPP, kot to zahteva določba drugega odstavka 324. člena ZPP. Čeprav sodišče prve stopnje ni navedlo EMŠO pravdnih strank oziroma vseh njunih identifikacijskih podatkov, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 324. člena ZPP, ker to ni moglo vplivati na zakonitost in pravilnost zamudnega sklepa. Namen identifikacijskih podatkov iz 180.a člena ZPP v uvodu odločbe je v določitvi pravdnih strank med katerimi je tekel spor in za katere velja odločba. Tožena stranka med postopkom na prvi stopnji ničemur ni ugovarjala, pa tudi v pritožbi ne navaja, da tožnik ni njen bivši mož I. C. iz S. Š. oziroma da ona ni njegova bivša žena I. Š. R., ki se je iz S. Š. preselila v Jurovski Dol. Takšne svoje osebne podatke je navedla tudi v pritožbi. Nobenega dvoma ni med kom je tekel spor in za koga velja izpodbijani sklep o motenju posesti. Tudi brez spornih podatkov ga je mogoče preizkusiti, zato ni podana niti kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Čeprav v tožbi nista bili navedeni EMŠO pravdnih strank, toženki z vročitvijo takšne tožbe ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, zato ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Zamudni sklep zaradi motenja posesti se po določbah drugega odstavka 338. člena ZPP, v zvezi s 224. členom ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato so neupoštevne toženkine pritožbene navedbe, ki zanikajo resničnost tožnikovih trditev.

11. V bistvenem delu je pritožbeno sodišče po določbi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo. Toženka je s pritožbo uspela samo v manjšem delu, zato po določbah drugega odstavka 154. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama nosi svoje stroške pritožbe.

Datum zadnje spremembe:

12.11.2018

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Ip 209/2022
• VSK sklep Cp 1278/2007
• VDSS Sklep Pdp 962/2017