<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sodba IV Kp 21686/2015

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2018:IV.KP.21686.2015
Evidenčna številka:VSM00016466
Datum odločbe:24.10.2018
Senat, sodnik posameznik:Zdenka Klarič (preds.), Boris Štampar (poroč.), Simona Skorpik
Področje:IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:izvršitev denarne kazni

Jedro

Potem, ko je sodišče že dalo možnost obsojencu obročnega plačila izrečene denarne kazni, pa je obsojenec to možnost zapravil, kot je to razvidno iz obrazložitve te sodbe, ni mogoče ponovno predlagati takega načina izvršitve denarne kazni, zato je pritožba obsojenca, ki tak predlog vsebuje, neutemeljena.

Izrek

I. Pritožba obsojenega M.V. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenec se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sodbo I K 21686/2015 z dne 16. 8. 2018 razsodilo, da se denarna kazen v višini 100 dnevnih zneskov z vrednostjo 35,00 EUR, kar znesek 3.500,00 EUR, ki je bila obsojenemu M.V. izrečena s sodbo istega sodišča I K 21686/2015 z dne 10. 10. 2016, izvrši tako, da se obsojenemu za vsaka 2 dnevna zneska denarne kazni določi 1 dan zapora, skupno se mu torej določi 50 dni zapora.

2. Proti tej sodbi se je pritožil obsojenec, ki s sodbo ne soglaša. V pritožbi navaja, da mu ni bilo omogočeno realno odplačevanje "dolga", da je mesečno sposoben odplačevati 50,00 EUR in da zato prosi, da se ponovno odloči o možnosti obročnega odplačevanja denarne kazni. Te v enkratnem znesku ni bil sposoben plačati, obroki, ki jih je določilo sodišče, pa so bili zanj previsoki. Prosi za ugodno rešitev pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obsojenec se zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo njegovemu predlogu za obročno plačilo denarne kazni, ki mu je bila izrečena s sodbo prvostopnega sodišča I K 21686/2015 z dne 10. 10. 2016 in je odločilo, da lahko denarno kazen poravna z mesečnimi obroki v višini 200,00 EUR, pri čemer mora prvi obrok plačati najkasneje 15. 12. 2016, zadnji (18. obrok) pa najpozneje do 15. 5. 2018, pri čemer v primeru, če zamudi s plačilom posameznega obroka, lahko sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, ni pritožil in torej ni uveljavljal tega, kar navaja sedaj v pritožbi, da je bila zanj določena višina obroka previsoka. Ker ni plačal prav nobenega obroka, je sodišče prve stopnje s sklepom I K 21686/2015 z dne 26. 5. 2017 odločilo, da je dolžan denarno kazen v višini 3.500,00 EUR plačati v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa, sicer se bo prisilno izterjala. Tudi zoper ta sklep obsojenec ni podal pritožbe. Ker denarne kazni ni plačal, je sodišče prve stopnje podalo predlog za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe, pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu pa v izvršilnem postopku ni izdalo sklepa o izvršbi, ker je iz uradnih evidenc razvidno, da obsojeni nima premoženja, na katerega bi bilo mogoče poseči z izvršbo. To je tudi obrazloženo v točki 2 napadene sobe in obsojenec pravilnosti navedene ugotovitve z ničemer ne graja.

5. Na podlagi obrazloženega je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 87. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s šestim odstavkom 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pravilno odločilo, da se denarna kazen izvrši tako, da se obsojenemu za vsaka začeta 2 dnevna zneska denarne kazni določi 1 dan zapora, skupno se mu torej določi 50 dni zapora ter se ta kazen izvrši. Potem, ko je sodišče že dalo možnost obsojencu obročnega plačila izrečene denarne kazni, pa je obsojenec to možnost zapravil, kot je to razvidno iz obrazložitve te sodbe, ni mogoče ponovno predlagati takega načina izvršitve denarne kazni, zato je pritožba obsojenca, ki tak predlog vsebuje, neutemeljena.

6. Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe (prvi odstavek 383. člena ZKP) ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti, je o pritožbi obsojenca odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (člen 391 ZKP).

7. Ker bo obsojenec moral na prestajanje kazni, in ker je brez sredstev, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse (četrti odstavek 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 87, 87/1.
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 129.a, 129.a/6.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.11.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyOTUy