VSM Sklep I Cp 593/2018

Jedro

Nujna pot - presoja dejanskega stanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za ustanovitev nujne poti hoje in vožnje za potrebe nepremičnine št. 1133, 1134 in 1135, k.o. X, ki naj poteka od javne poti parc. št. 1124, k.o. X., preko nepremičnine 1126/1 in 1127/3, k.o. X (I. točka izreka). Odločilo je, da predlagatelj sam trpi svoje stroške postopka. O stroški nasprotnega udeleženca je sodišče prve stopnje odločilo, da bo odločeno, če jih bo le-ta priglasil v roku 15 dni (II. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker sodišče prve stopnje ni odločilo o dokaznem predlogu o postavitvi izvedenca urbanistične stroke, s katerim bi predlagatelj dokazoval, ali obstoječi lokalni prostorski načrti in stanje v naravi sploh dopuščajo dostop do nepremičnin v lasti predlagatelja. Graja odločitev sodišča prve stopnje, da ima predlagatelj dostop do svojih nepremičnin po parc. št. 1127/2 in 1127/3, k.o. X. Pojasnjuje, da se je vrsto let neuspešno obračal na Mestno občino Maribor, da zgradi javno cesto preko parc. št. 1127/2, 1127/3 k.o. X. Po spremembi prostorskega akta mu je bilo pojasnjeno, da se preko navedenih parcel ne bo nikoli gradila javna cesta. Glede na navedeno predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi njegovi pritožbi, spremeni izpodbijani sklep in predlogu ugodi, podredno pa da razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče druge stopnje se je glede na obsežna pritožbena izvajanja ukvarjalo samo z bistvenimi pritožbenimi navedbami (360. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. V zvezi s pritožbenim očitkom, da sodišče prve stopnje ni angažiralo izvedenca urbanistične stroke glede vprašanja, ali obstoječi lokalni prostorski načrti in stanje v naravi sploh dopuščajo dostop do nepremičnin v lasti predlagatelja, zaradi česar pritožba uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, sodišče druge stopnje ugotavlja, da tak dokazni predlog s strani predlagatelja ni bil podan. Predlagatelj je podal dokazni predlog z izvedencem gradbene stroke, ne pa tudi predlog z izvedencem urbanistične stroke, ki ni gradbenik, temveč po osnovni izobrazbi arhitekt. Tako sodišče prve stopnje ni moglo odločati o predlogu, ki ni bil podan. Ne glede na to pa je v predmetni nepravdni zadevi sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je postavilo izvedenca geodetske stroke, ki je zapisal potek možnih dostopov do nepremičnine predlagatelja. Kot izhaja iz njegovega poročila je dostop do predlagateljevih nepremičnin mogoče tako po trasi, po kateri zahteva predlagatelj v tem postopku ustanovitev nujne poti, kot tudi po parcelah 1127/2 in 1127/3, k.o. X.

8. Nadalje je v zvezi s pritožbenim očitkom, da je po trasi od javne ceste na parc. 1127/1, preko parc. 1127/2 in 1127/3, vse k.o. X do predlagateljevih nepremičnin prevelika višinska razlika, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je že sodišče prve stopnje v zadostni meri pojasnilo, da sama višinska razlika ne more biti ovira glede na to, da je tudi geodet pojasnil, da je na parc. št. 1127/3, k.o. X zgrajen betonski oporni zid iz betonskih škarpnikov, zato ni razloga, se takega opornega zidu ne bi moglo zgraditi tudi pravokotno glede na že obstoječi oporni zid in s tem omogočiti izvedbo dovoza do nepremičnin predlagatelja. Prav tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo pravnemu predniku predlagatelja izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje za graditev stanovanjske stavbe, iz katerih izhaja, da bo dovoz možen po izgradnji predvidene ulice „F“, ki predstavlja sporni parceli 1127/3 in 1127/2, k.o. X, za kateri predlagatelj vztraja, da vožnja po njiju ni možna.

9. Sodišče prve stopnje je odgovorilo tudi na naslednji pritožbeni očitek, da parc. 1127/2 in 1127/3, k.o. X, nista v novem prostorskem aktu predvideni za gradnji javne ceste. Pojasnjeno mu je bilo, da iz lokacijske informacije za navedeni parceli izhaja, da sta obe po namenski rabi površini za stanovanja in da je na njiju mogoče graditi enostavne objekte, med katere spadajo po Uredbi o razvrščanju glede na zahtevnost gradnje tudi priključki na javno cesto. So pa na omenjenih parcelah možne tudi naslednje gradnje: rekonstrukcije, sprememba namembnosti, vzdrževalna dela in odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča. Vse navedeno kaže na to, da bi bila mogoča izgradnja ceste po navedenih nepremičninah do nepremičnine predlagatelja, kot je bila tudi predvidena oz. določena, ko je pravni prednik predlagatelja zaprosil za gradbeno dovoljenje za gradnjo hiše na parc. št. 1133, k.o. Z. R.. Pravni prednik predlagatelja namreč ne bi pridobil gradbenega dovoljenja, če ne bi bila predvidena tudi povezava nepremičnine z javno cesto in za to povezavo sta bili predvideni prav parceli 1127/2 in 1127/3, k.o. X.

10. Hkrati je sodišče prve stopnje preučilo tudi predloženo konverzacijo med nasprotnim udeležencem in občinskimi organi, iz katere ne izhaja nasprotovanje izgradnji priključka na javno cesto za parcele 1126/3, 1126/2, 1126/1, k.o. X (last nasprotnega udeleženca) preko parc. 1127/2 in 1127/3, k.o. X tako, da ne onemogočajo prostega dovoza do objekta na parc. št. 1133, k.o. X, v lasti predlagatelja. Iz tega izhaja, da bo tudi dovoz do nepremičnin nasprotnega udeleženca mogoč preko parc. 1127/2 in 1127/3, k.o. X. Glede na to sodišče druge stopnje ne vidi nobenih ovir, da bi si tudi predlagatelj uredil dostop do svojih nepremičnin po opisani trasi, seveda v dogovoru z Mestno občino Maribor ter bi tako dokončno uredil dovoz do svoje nepremičnine, kot je bil predviden v gradbenem dovoljenju za izgradnjo hiše na njegovi nepremičnini.

11. Kot je že pravilno zapisalo tudi sodišče prve stopnje nujne poti (po 88. členu Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ) ni mogoče ustanoviti zaradi udobnosti.¹ Institut nujne poti je namreč namenjen nepremičnini, da pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njeno normalno rabo, to povezavo pa si bi moral predlagatelj zagotoviti preko nepremičnin, ki so bile za izgradnjo poti predvidene v gradbenem dovoljenju. Ni možno urejati poti drugače kot je določeno v gradbenem dovoljenju, zgolj zato, ker so pravni predniki kljub izrecnemu določilo poteka poti v gradbenem dovoljenju, uredili dostop do nepremičnin po drugi poti, čeprav z dovoljenjem takratnega lastnika nepremičnine 1126/1, k.o. X.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo le v okviru postavljenega predloga s strani predlagatelja. Predlagatelj bi lahko predlagal več možnih rešitev za nujno pot, vendar je v obravnavanem primeru predlagal le eno. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni mogoče dovoliti predlagane nujne poti tam, kjer jo je predlagal predlagatelj, je, iz že zgoraj pojasnjenih razlogov, pravilno predlog predlagatelja zavrnilo.²

13. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. člen ZNP).

14. Ker predlagatelj s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške postopka s pritožbo.

-------------------------------
¹ A. Berden, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 464.
² D. Wedam-Likić, A. Polajnar _ Pavčnik, Nepravdni postopek, zakon s komentarjem, ČZ Uradni list RS, Ljubljana 1991, str. 99.

Datum zadnje spremembe:

12.11.2018

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 673/2003
• VSK sklep I Cp 361/2004
• VSL sklep I Cp 1539/99