VSM Sklep I Ip 449/2018

Jedro

Upnikova pravica do sodnega varstva, kot tudi enaka pravica tretjega morata biti uravnoteženi. Razmerje med upnikom in tretjim ni primerljivo z razmerjem upnika in dolžnika, v katerem je poudarjena zahteva po varstvu upnika, ker ima zoper dolžnika izvršilni naslov. Procesni položaj upnika in tretjega mora biti glede uveljavitve njunih pravic enakovreden.

Zakonodajalec je povsem izključil vsebinsko presojo pravice tretjega v izvršilnem postopku in s tem občutno nagnil ravnotežje v korist upnika, saj lahko brez obrazložitve uspešno nasprotuje tretjemu, četudi tretji izkaže svojo pravico z javno listino (celo s pravnomočno sodno odločbo) po prvem odstavku 73. člena ZIZ. S tem je postavil tretjega v položaj, ko mora v ločenem postopku dokazovati tudi pravico, ki je že izkazana z izjemno visoko stopnjo verjetnosti, in to tudi, če upnik nasprotuje tretjemu iz povsem nepravnih razlogov, ki v pravdi nikakor ne morejo biti uspešni. V pojasnjenem položaju, ko je ravnotežje že tako močno nagnjeno v korist upnika, je dodatno pogojevanje odloga izvršbe s položitvijo varščine očitno prekomerna ovira za učinkovito sodno varstvo pravice tretjega.

Izrek

Pritožbeni postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti tretjega odstavka 73. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v predhodni pravnomočni odločitvi zavrnilo ugovor tretje in jo napotilo na izločitveno pravdo glede nepremičnin, predmetov obravnavane izvršbe, ki jo je tretja tudi pravočasno sprožila. Tretja je utemeljevala svoj ugovor in tudi odlog izvršbe s pridobitvijo lastninske pravice na predmetu izvršbe v zakonski zvezi z dolžnikom kot skupnega premoženja. Menila je, da na naveden način pridobljena lastninska pravica preprečuje obravnavano izvršbo. Predložila je pravnomočno sodbo, iz katere izhaja, da obravnavani nepremičnini spadata v skupno lastnino tretje in dolžnika, pridobljeno v zakonski zvezi in da je na navedenem premoženju delež za vsakega polovičen. Upnik je tem navedbam nasprotoval in menil, da ne gre za originarno pridobitev lastninske pravice, ki bi preprečevala izvršbo.

2. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu delno odložilo izvršbo na predlog tretje do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka in zavrnilo predlog upnika za položitev varščine. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je pravica tretje, ki preprečuje izvršbo, izkazana s pravnomočno sodbo, na katero je vezano, in ne more presojati njene morebitne nezakonitosti, ki jo je zatrjeval upnik. Menilo je, da niso izpolnjeni pogoji za določitev varščine, ki jo je predlagal upnik. Upnik si je v pritožbi prizadeval za zavrnitev predloga za odlog oziroma vsaj za določitev varščine.

3. Postopek o pritožbi se prekine.

4. Sodišče druge stopnje je zaenkrat zavzelo delovno stališče, da je izpolnjen zakonski pogoj iz prvega odstavka 73. ZIZ za odlog izvršbe, zato bo pri presoji utemeljenosti upnikove pritožbe moralo uporabiti tudi določilo tretjega odstavka 73. člena ZIZ, ki opredeljuje položitev varščine, kot pogoj za odlog izvršbe.

5. Sodišče druge stopnje meni, da postavitev dodatnega pogoja položitve varščine za učinkovanje odloga izvršbe v položaju, ko tretji izkaže obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo, na kvalificiran način iz prvega odstavka 73. člena ZIZ, prekomerno posega v pravico tretjega do učinkovitega sodnega varstva njegovih pravic (prvi odstavek 23. člena Ustave RS - v nadaljevanju URS).

6. Ustavno sodišče je že pojasnilo, da cilj izvršilnega postopka ne more biti v tem, da upnik pride do poplačila svoje terjatve za vsako ceno (ne iz premoženja dolžnika, ampak nekoga tretjega). Če pa zaradi izvršilnega postopka kljub temu pride do posega v pravice tretjega, mora ta imeti zagotovljeno učinkovito sodno varstvo svojih pravic (prvi odstavek 23. člena URS, primerjaj 19. točko obrazložitve odločbe št. U-I-110/03, Up-631/03 z dne 14. 4. 2005). Poseg v lastninsko pravico tretjega (lahko pa tudi v kakšno drugo pravico tretjega) je v izvršilnem postopku lahko le posledica neučinkovitega sodnega varstva, ki ga ima tretji za zaščito svojih pravic. V izvršilnem postopku je varstvu pravic tretjega namenjena zakonska ureditev ugovora tretjega (64. člena ZIZ), ki pa ne omogoča vsebinske presoje glede zatrjevane pravice, čeprav se od tretjega zahteva, da že v izvršilnem postopku verjetno izkaže pravico, ki preprečuje izvršbo. Upnik lahko že z neobrazloženim nasprotovanjem doseže zavrnitev ugovora, tretji pa mora uveljavljati svojo pravico v pravdi (drugi in tretji odstavek 65. člena ZIZ). Sodno varstvo v pravdi je lahko učinkovito le, če ima tretji tudi učinkovito možnost doseči odlog izvršbe.

7. Sodišče druge stopnje meni, da je učinkovito sodno varstvo tretjega lahko le takšno, ki omogoča vsebinsko presojo glede pravice tretjega, še preden je izvršba opravljena in s tem pravica tretjega dokončno izgubljena zaradi prodaje predmeta izvršbe. Morebitno naknadno odškodninsko varstvo ne pomeni ustreznega, ne učinkovitega varstva tretjega. Če bi se zadovoljili z odškodninskim varstvom tretjega, bi pristali na močno nagnjeno ravnotežje v korist upnika, ki ni utemeljeno. Tretji je namreč pritegnjen v izvršilni postopek, čeprav se ta nanj ne bi smel nanašati. V njem se je znašel po sili okoliščin, ker je bilo poseženo na njegovo in ne dolžnikovo premoženje.

8. Tako upnikova pravica do sodnega varstva, kot tudi enaka pravica tretjega morata biti uravnoteženi. Razmerje med upnikom in tretjim ni primerljivo z razmerjem upnika in dolžnika, v katerem je poudarjena zahteva po varstvu upnika, ker ima zoper dolžnika izvršilni naslov. Procesni položaj upnika in tretjega mora biti glede uveljavitve njunih pravic enakovreden.

9. Sicer je omejitev procesnih dejanj, ki lahko ovirajo tek izvršilnega postopka, nujna in primerna za zagotovitev učinkovitega izvršilnega postopka in s tem upnikove pravice do učinkovitega sodnega varstva. Navedeno velja tudi za pravne možnosti tretjega glede uveljavljanja pravice, ki preprečuje izvršbo. Vendar morajo biti te omejitve (natančneje posledice teh omejitev) sorazmerne (proporcionalne) zasledovanemu cilju preprečevanja nepotrebnih zastojev v postopku (splošno načelo sorazmernosti, ki vsebuje tudi zahtevo po proporcionalnosti oziroma sorazmernosti v ožjem pomenu - 2. člen URS, odločba št. U-I-18/02 z dne 24. 10. 2003).

10. Zakonodajalec je povsem izključil vsebinsko presojo pravice tretjega v izvršilnem postopku in s tem občutno nagnil ravnotežje v korist upnika, saj lahko brez obrazložitve uspešno nasprotuje tretjemu, četudi tretji izkaže svojo pravico z javno listino (celo s pravnomočno sodno odločbo) po prvem odstavku 73. člena ZIZ. S tem je postavil tretjega v položaj, ko mora v ločenem postopku dokazovati tudi pravico, ki je že izkazana z izjemno visoko stopnjo verjetnosti, in to tudi, če upnik nasprotuje tretjemu iz povsem nepravnih razlogov, ki v pravdi nikakor ne morejo biti uspešni. V pojasnjenem položaju, ko je ravnotežje že tako močno nagnjeno v korist upnika, je dodatno pogojevanje odloga izvršbe s položitvijo varščine očitno prekomerna ovira za učinkovito sodno varstvo pravice tretjega.

11. Varščina je namenjena varovanju upnikovega interesa po odvračanju od neutemeljene oziroma nepotrebne povzročitve zastoja v izvršilnem postopku s sprožanjem pravdnega postopka v povezavi z odlogom izvršbe. Utemeljenost odloga izvršbe pa je toliko večja, kolikor večja je verjetnost obstoja pravice tretjega, ki preprečuje izvršbo. Ko je pravica tretjega dokazana z zelo veliko stopnjo verjetnosti (npr. z javno listino, za katero tudi velja dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine) o neutemeljenem zastoju v postopku zaradi odloga praktično ne moremo govoriti.

12. Tovrstne povezave zakonodajalec pri pogojevanju odloga z varščino ni upošteval, ampak je dal absolutno prednost upnikovemu varstvu tudi v položaju, ko tretji dokaže obstoj svoje pravice na kvalificiran način iz prvega odstavka 73. člena ZIZ. V tretjem odstavku 73. člena ZIZ je namreč zakonodajalec opredelil obvezno varščino za vsak primer odloga izvršbe, če jo le upnik zahteva, ne glede na stopnjo verjetnosti obstoja pravice tretjega.¹ Ureditev varščine je zakonodajalec omilil le s socialnega vidika, saj so oproščeni varščine tisti, ki je ne zmorejo položiti, ne da bi bil prizadet njihov eksistenčni minimum.

13. Sodišče druge stopnje bo v zahtevi za oceno ustavnosti predlagalo Ustavnemu sodišču, da opravi glede pogoja varščine celovito presojo ustavnosti, torej tudi v položaju iz drugega odstavka 73. člena ZIZ, ko tretji nima listine iz prvega odstavka istega člena, zaradi tesne povezanosti materije ugovora tretjega in odloga izvršbe pa tudi presojo določila drugega odstavka 65. člena ZIZ (30. člen Zakona o ustavnem sodišču - ZUstS).

14. Sodišče druge stopnje je po pojasnjenem v skladu s 156. členom Ustave RS in prvim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) prekinilo pritožbeni postopek zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti. Postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.

-------------------------------
¹ Da gre za obvezno varščino, pojasnjuje tudi predlagatelj zakona. Glej pojasnilo k 44. členu Predloga ZIZ-A, Poročevalec DZ, št. 96/2001 z dne 8. 12. 2001, str. 72.

Datum zadnje spremembe:

07.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Ip 818/2018
• VSK sklep II Ip 79/2014
• VSM sklep I Ip 1220/2015