VSM Sklep I Ip 174/2018

Jedro

Umik predloga za izvršbo določa pravno posledico (delne) ustavitve postopka. Učinkuje v trenutku, ko je podan, in ima za postopek le procesno posledico ustavitve, ne da bi se sodišče prve stopnje pri tem spuščalo v vsebinsko presojo.

Za obrazložitev pojasnjene procesne posledice zadošča, da je jasen obseg, v katerem se postopek ustavlja, ta pa je lahko opredeljen tudi z navedbo zneska plačila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, ki se nanaša na besedilo izreka:

"s čimer je bila delno plačana glavnica v višini 33.415,74 EUR, del zakonskih zamudnih obresti v višini 32.406,10 EUR in del stroškov v višini 739,27 EUR."

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo za znesek 66.561,11 EUR, plačan dne 21. 3. 2014, s čimer je bila delno plačana glavnica v višini 33.415,74 EUR, del zakonskih zamudnih obresti v višini 32.406,10 EUR in del stroškov v višini 739,27 EUR.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da iz obrazložitve sodišča prve stopnje ni jasen obračun obveznosti, saj ni znano, ali je bilo uporabljeno določilo 288. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Uveljavlja procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišče prve stopnje nepravilno sledi navedbam upnika. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo svojo odločitev na določilu drugega odstavka 43. člena ZIZ, ki v primeru (delnega) umika predloga za izvršbo določa pravno posledico (delne) ustavitve postopka. Umik učinkuje v trenutku, ko je podan, in ima za postopek le procesno posledico ustavitve, ne da bi se sodišče prve stopnje pri tem spuščalo v vsebinsko presojo.

5. Za obrazložitev pojasnjene procesne posledice zadošča, da je jasen obseg, v katerem se postopek ustavlja, ta pa je lahko opredeljen tudi z navedbo zneska plačila.

6. Sodišče prve stopnje je tak znesek, katerega višine dolžnik pritožbeno niti ne izpodbija in jasno izhaja iz upnikovega delnega umika, pravilno povzelo v izrek, vendar je v nadaljevanju dodalo ugotovitev, kaj je z zneskom poplačano. Kot je bilo pojasnjeno, izvršilno sodišče, ko sprejme procesno odločitev v zvezi z umikom predloga za izvršbo, nima pooblastila, da bi vsebinsko presojalo, kateri del obveznosti je prenehal zaradi delnega plačila, in o tem sprejelo ugotovitveno odločitev. Presojo prenehanja obveznosti zaradi plačila zunaj izvršilnega postopka lahko opravi le, če odloča o ugovoru dolžnika. Dolžnik ima tudi prav, da ugotovitev o plačilu sodišče prve stopnje v obrazložitvi niti ni konkretizirano pojasnilo v povezavi z v sklepu o izvršbi opredeljeno obveznostjo.

7. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep v delu, ki ugotavlja obseg poplačila upnika, razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnik, ki je uspel s pritožbo le v zanemarljivem delu, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

21.06.2018

Podobni dokumenti:

• VSK sklep II Cp 672/2006
• VSL sklep II Cpg 771/2001
• VSL sklep III Cp 904/99