<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Cp 287/2018

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2018:I.CP.287.2018
Evidenčna številka:VSM00011255
Datum odločbe:20.04.2018
Senat, sodnik posameznik:Vesna Rezar
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:stranka postopka - agencija

Jedro

Agencija je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (10. člen Uredbe o organih v sestavi ministrstev) in ne more samostojno nastopati kot stranka v postopku pred sodiščem, saj ni pravna oseba. Take lastnosti organu v sestavi ministrstva tudi ne more priznati sodišče po tretjem odstavku 76. člena ZPP. Stranka v zapuščinskem postopku je torej lahko le Republika Slovenija. Državo in državne organe zastopa v postopku pred sodišči Državno odvetništvo RS.

    Izrek

    Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v novo odločanje.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom na predlog upnika Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja ločilo zapuščino (navedeno v sklepu) od premoženja dedičev (I. točka izreka). Vrednost zapuščine je ocenilo na 18.033,43 EUR (II. točka izreka). Ločitvenega upnika je za poplačilo terjatve napotilo na izvršilni postopek (III. točka izreka) in zapuščinski postopek prekinilo do pravnomočno končanega izvršilnega postopka (IV. točka izreka).

    2. Zoper navedeni sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožuje Republika Slovenija. Navaja, da je sodišče prve stopnje odločilo o ločitvi zapuščine na podlagi dopisa Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija), ki je bil sodišču vročen le v vednost. Agencija ne more biti pravdna stranka, saj gre le za organ v sestavi ministrstva. Stranka v postopku je tako lahko le Republika Slovenija, ki jo zastopa Državno odvetništvo RS. Smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi.

    3. Pritožba je utemeljena.

    4. V tem postopku so določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) uporabljene na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

    5. Agencija je sodišču prve stopnje v vednost poslala dopis z dne 20. 2. 2018 (l. št. 84), naslovljen na Državno odvetništvo RS, zunanji oddelek v Mariboru, v katerem je predlagala ločitev zapuščine od premoženja dedičev za poplačilo terjatve v skupni višini 1.375,10 EUR. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zapuščino ločilo od premoženja dedičev na podlagi navedenega predloga Agencije, ki jo je obravnavalo kot ločitvenega upnika, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

    6. Agencija je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (10. člen Uredbe o organih v sestavi ministrstev) in ne more samostojno nastopati kot stranka v postopku pred sodiščem, saj ni pravna oseba. V skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju ZVRS) namreč vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno. Pri tem s posebnimi predpisi ni določeno, da so ministrstva in njihovi organi v sestavi pravne osebe, kar pomeni, da ne morejo biti pravdne stranke (prvi odstavek 76. člena ZPP). Take lastnosti organu v sestavi ministrstva tudi ne more priznati sodišče po tretjem odstavku 76. člena ZPP. Stranka v zapuščinskem postopku je torej lahko le Republika Slovenija.

    7. Državo in državne organe zastopa v postopku pred sodišči Državno odvetništvo RS (prvi odstavek 12. člena Zakona o državnem odvetništvu, v nadaljevanju ZDOdv). Agencija tako ne more biti stranka v postopku pred sodiščem in tudi ne more samostojno vlagati vlog v postopku pred sodiščem, zato njenega predloga za ločitev zapuščine ni mogoče vsebinsko obravnavati. Pri tem sodišče druge stopnje še opozarja, da je napačna navedba v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je Agencijo pri vložitvi predloga za ločitev zapuščine zastopalo Državno odvetništvo RS, saj je na vlogi z dne 20. 2. 2018 razvidno, da jo je podpisal generalni direktor Agencije in da je bila le naslovljena na Državno odvetništvo RS.

    8. Izpodbijani sklep je tako obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka po 11. točki 339. člena ZPP, ki je ni mogoče odpraviti v pritožbenem postopku. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo istemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

    9. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljene kršitve in pozvati pritožnico, da se izreče glede predloga za ločitev zapuščine, pri čemer bo ji pisanja vročalo po Državnem odvetništvu RS.

    PRAVNI POUK:

    1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

    2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti v dveh izvodih pisno pri Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici.

    3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

    4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

    5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

    6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

    7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

    8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 76, 76/3

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    21.05.2018

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4MzQy