VSM Sklep II Kp 4797/2018

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo in poudarilo, da mora zahtevo za preiskavo ali obtožnico sestaviti pristojni tožilec, v konkretnem primeru torej oškodovanec kot tožilec, in sicer v skladu z zakonskimi določbami. Prav tako mora navesti, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi ter jasno obrazložitev, iz katere bo izhajalo, katera dejstva in dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje in v kateri so navedena dejstva, ki se bodo dokazovala z izvedbo predlaganih dokazov. V kolikor pravnega znanja oškodovanec, kot to tudi sam zatrjuje nima, lahko pooblasti prava veščo osebo (odvetnika) za sestavo obtožnega akta. Nikakor pa tega ne sme storiti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca, oziroma bi takšno ravnanje celo lahko vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča. Sodišče prve stopnje se v zvezi s tem utemeljeno sklicuje tudi na odločbe Višjega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Ljubljani.

Izrek

Pritožba družbe I. K. d.o.o. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vlogo družbe I.K. d.o.o. z dne 23. 1. 2018, ki je bila dopolnjena z vlogo z dne 12. 3. 2018, kot nepopolno in nerazumljivo zavrglo.

2. Proti takemu sklepu se je z laično pritožbo pritožil prokurist in vodja tehnologije družbe I.K. d.o.o., I.S.K. V pritožbi navaja, da je I.V. lastnik družbe M. d.o.o., z vnaprej domišljenim naklepom, kako drago prodati zavržene in okužene sadike, ogoljufal njegovo družbo. Ob njihovi izbiri sadik v drevesnici ni bilo na njih nobenih oznak, kar mu omogoča goljufanje kupcev. Sodišču prve stopnje očita, da ni razumelo in ni ugotovilo kaznivega dejanja goljufije V. družbe in vlogo neupravičeno zavrglo. Pri tem je spregledalo, da sme vsak državljan Republike Slovenije prijaviti kaznivo dejanje, za vsebino prijave pa ni potreben poklic pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom in poznavanja vsebine vseh členov Kazenskega zakonika. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in sodišču prve stopnje naloži, da vlogo obravnava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ima sicer prav, da sme vsak državljan prijaviti storitev kaznivega dejanja in storilca organom pregona. Pritožnik je to tudi storil, vendar je državno tožilstvo njegovo kazensko ovadbo s sklepom z dne 18. 1. 2018 zavrglo, ker ni podan utemeljen sum, da sta gospodarska družba M. d.o.o. ter njena odgovorna oseba I.V. storila očitano kaznivo dejanje (poslovna goljufija). Pritožnik je nato pri sodišču dne 25. 1. 2018 vložil pritožbo zoper sklep državnega tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe in v njej ponovno prosto opisal poslovanje v zvezi z nakupom sadik pri družbi M. d.o.o. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da vsebina vloge zaradi pomanjkljivosti ni sposobna za obravnavo pred sodiščem. Zato je pritožnika s pozivom z dne 22. 2. 2018 poučilo in točno navedlo, katere podatke mora vsebovati zahteva za preiskavo in katere obtožnica. Vendar pa pritožnik z odgovorom z dne 22. 2. 2018, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo 14. 3. 2018, ponovno na široko razlaga zgražanje nad poslovanjem družbe M. d.o.o., medtem ko zahtevam sodišča ni zadostil. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom utemeljeno njegovo vlogo zavrglo kot nepopolno in nerazumljivo.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu natančno navedlo, česa vse vloga ne vsebuje, in sicer enovitega in jasnega oziroma razumljivega opisa kaznivega dejanja - torej izreka, o katerem bi bilo mogoče odločiti in bi vseboval vse konkretne in abstraktne zakonske znake kateregakoli kaznivega dejanja, vključno s krajem, časom in opisom izvršitvenega dejanja.

6. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno zapisalo in poudarilo, da mora zahtevo za preiskavo ali obtožnico sestaviti pristojni tožilec, v konkretnem primeru torej oškodovanec kot tožilec, in sicer v skladu z zakonskimi določbami. Prav tako mora navesti, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi ter jasno obrazložitev, iz katere bo izhajalo, katera dejstva in dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje in v kateri so navedena dejstva, ki se bodo dokazovala z izvedbo predlaganih dokazov. V kolikor pravnega znanja oškodovanec, kot to tudi sam zatrjuje nima, lahko pooblasti prava veščo osebo (odvetnika) za sestavo obtožnega akta. Nikakor pa tega ne sme storiti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca, oziroma bi takšno ravnanje celo lahko vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča. Sodišče prve stopnje se v zvezi s tem utemeljeno sklicuje tudi na odločbe Višjega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Ljubljani.

7. Glede na to, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba po povsem neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

21.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep II Kp 14365/2016
• VSM Sklep II Kp 25232/2021
• VSM Sklep IV Kp 44245/2020