<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sodba I Cp 284/2018

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2018:I.CP.284.2018
Evidenčna številka:VSM00011170
Datum odločbe:24.04.2018
Senat, sodnik posameznik:Vojko Kušar (preds.), Vesna Rezar (poroč.), Jasminka Pen
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:pravila o dokaznem bremenu - prevalitev procesnega dokaznega bremena - poslovna sposobnost - starostna demenca - darilna pogodba - ničnost

Jedro

Tožnice, na katerih je (materialno) dokazno breme v tem postopku, so tako zlasti z izvedenskim mnenjem uspele dokazati, da darovalka poslovne sposobnosti ni imela. Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza.

Oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, ne more veljavno izraziti svoje volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, zato izjava volje take osebe nima pravnih učinkov in je nična.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh po prejemu te sodbe povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 834,44 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sobo ugotovilo, da je darilna pogodba v obliki notarskega zapisa notarke A.Č. SV 241/2014 z dne 6. 5. 2014, s katero je A.V. (v nadaljevanju darovalka) podarila toženi stranki (v nadaljevanju toženec) nepremičnine parc. št. 180/3, 180/11 in *53, vse k.o. 803-S.V., nična in brez pravnega učinka (točka I izreka). Ugotovilo je, da je vknjižba lastninske pravice pri nepremičninah parc. št. 180/3, 180/11 in *53, vse k.o. 803-S.V., na podlagi navedene darilne pogodbe neveljavna in vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje, tako da se izbriše vknjižba lastninske pravice na toženca ter ponovno vpiše lastninska pravica darovalke pri predmetnih nepremičninah (točka II izreka). Tožencu je naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožnice) v 15 dneh od prejema sodbe povrne pravdne stroške v znesku 7.233,80 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka III izreka).

2. Zoper takšno odločitev se zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženec. Navaja, da odločitev sodišča prve stopnje temelji le na izvedenskem mnenju. Iz izpovedb zaslišanih prič izhaja nasprotno, in sicer da je bila darovalka sposobna razsojati. Notarka je ob sestavi darilne pogodbe preverila darovalkine sposobnosti in je ugotovila, da je bila resnična volje darovalke skleniti darilno pogodbo. Poleg tega je notarka dolžna varovati pravno varnost državljanov. Sodišče bi moralo upoštevati tudi izpovedbo osebnega zdravnika darovalke, da je bila darovalka dobro orientirana. Poudarja, da za obdobje sklenitve darilne pogodbe ne obstaja nobena medicinska dokumentacija, zato izvedenca nista mogla ugotavljati sposobnosti razsojanja darovalke v tem času. Iz izvedenskega mnenja izhaja verjetnost, da se je njeno zdravstveno stanje od leta 2013 izboljšalo. Določena zdravila lahko demenco izboljšajo. Darovalka je bila v obdobju sklenitve darilne pogodbe prostorsko in krajevno orientirana, bala pa se je, da bi jo tožnice dale v dom. Darilno pogodbo je sklenila, saj je toženec vseskozi skrbel za njo. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, vse z ustrezno stroškovno posledico.

3. Tožnice se v odgovoru na pritožbo obrazloženo zavzemajo za potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb. Sodba ima vse razloge o odločilnih dejstvih, ki niso nejasni ali sami med seboj v nasprotju, zato uveljavljana bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. V okviru zatrjevanj strank in zanje ponujenih dokazov je bilo pravno relevantno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Pritožbeni očitki bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (2. ter 7. člena ZPP) in absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niso utemeljeni. Gre za kršitve, na katere sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbene navedbe glede vseh navedenih kršitev pa so povsem pavšalne, saj toženec ni pojasnil, v čem je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Prav tako ni pojasnil, v čem je sodišče preseglo trditveno in dokazno podlago pravdnih strank. Sodišče druge stopnje zato pritožbenih očitkov navedenih kršitev ne more upoštevati.

7. Sodišče prve stopnje je napravilo celostno dokazno oceno, skrbno ocenilo vsak dokaz posebej in v povezavi z drugimi dokazi ter prepričljivo utemeljilo, da darovalka v času sklenitve darilne pogodbe s tožencem (dne 6. 5. 2014) ni imela sposobnosti razsojanja. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, saj saj ga je ocenilo kot strokovno, jasno in popolno. Na vse pripombe strank na predmetno izvedensko mnenje je v izpodbijani sodbi odgovorilo s pisno dopolnitvijo mnenja. Prav tako je celostno ocenilo vse druge izvedene dokaze (zlasti izpovedbe zaslišanih strank in prič), ki so bili pomembni za odločitev.

8. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je imela darovalka napredovalno vaskularno demenco in da se je prizadetost kognitivnih funkcij, ki je povezana s prekrvavitvenimi motnjami možganov, tekom časa slabšala ter napredovala (darovalka je delno izgubila spomin in ni prepoznala vseh bližnjih, med pogovorom je zapadala v molitve, se vedla, kot da šiva ali kliče po telefonu...). V dopolnitvi izvedenskega mnenja sta sodna izvedenca tudi odgovorila na pripombe toženca, da v medicinskem kartonu darovalke za obdobje po avgustu 2013 do sklenitve darilne pogodbe ni specialistične zdravstvene dokumentacije in da darovalka po decembru 2013 do sklenitve darilne pogodbe ni obiskala osebnega zdravnika. Pojasnila sta, da je mogoče, da se je zdravstveno stanje darovalke v obdobju od možganske kapi v letu 2012 do sklenitve darilne pogodbe nekoliko izboljšalo, da pa ni verjetno, da bi se višje kognitivne funkcije, ki so potrebne za analizo kompleksnih situacij in predvidevanje posledic lastnih dejanj pri darovalki spomladi 2014 tako popravile, da bi bila darovalka v času sklenitve darilne pogodbe sposobna razumeti pomeni in posledice svojih dejanj.

9. Sodišče prve stopnje je na podlagi prej navedenih ugotovitev izvedenskega mnenja v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi pravilno zaključilo, da darovalka v maju 2014 ni imela sposobnosti razsojanja in s tem poslovne sposobnosti, potrebne za sklenitev darilne pogodbe. Tožnice, na katerih je (materialno) dokazno breme v tem postopku, so tako zlasti z izvedenskim mnenjem uspele dokazati, da darovalka poslovne sposobnosti ni imela. Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza. Navedeno pa tožencu ni uspelo. Toženec novega izvedenca ni predlagal. Prej navedenih zaključkov sodišča prve stopnje tako ni uspel izpodbiti ali dokazati nasprotno.

10. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je notarka ob sklenitvi darilne pogodbe ugotovila, da ima darovalka sposobnost razsojanja. Notarka A.Č. je ob sklenitvi darilne pogodbe sicer z darovalko opravila preizkus, da bi preverila, ali je prisebna. Vendar sta sodna izvedenca pojasnila, da so vprašanja notarke pred sklenitvijo notarskega zapisa sicer primerna za ugotavljanje orientiranosti osebe, niso pa ustrezna za ugotavljanje kognitivnih sposobnosti. Tako ni nujno, da bi notarka v kratkem pogovoru pred sklenitvijo darilne pogodbe zaznala, da darovalka ni razsodna, kar je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo.

11. Sodišče prve stopnje je tudi ustrezno ocenilo izpovedbo darovalkinega osebnega zdravnika S.Š. Iz njegove izpovedbe izhaja, da je več pozornosti posvečal drugim zdravstvenim težavam darovalke kot njenemu psihičnemu stanju. Na podlagi njegove izpovedbe (da je bila darovalka „kar vredu“, da je ob določenih priložnostih vse prepoznavala, včasih pa je bila bolj zamišljena..) tako ni bilo mogoče zaključiti, da je bila darovalka v času sklenitve darilne pogodbe razsodna. Pritožba tako dokazne ocene sodišča prve stopnje s povzemanjem izpovedb posameznih prič oziroma njihovih delov ne more omajati.

12. Sicer pa je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo tudi izpovedbam tožnic, da darovalka bližnjih (tudi toženca) ni vedno prepoznala ter da je mešala dogodke iz sedanjosti in preteklosti, saj so skladne z ugotovitvami izvedenskega mnenja. Pravilno pa je ocenilo tudi izpovedbo toženca, njegove žene M.V.in sina S.V., ki so sicer izpovedovali, da darovalka težav z razsodnostjo ni imela, hkrati pa tudi iz njihovih izpovedb posredno izhaja, da niti toženca ni zmeraj prepoznala in je tako mogoče sklepati o obstoju duševne bolezni pri darovalki, v posledici katere ni bila sposobna razumeti pomena in posledic svojih dejanj.

13. Sodišče druge stopnje tako v celoti pritrjuje zaključku izpodbijane sodbe, da je bila darovalka v trenutku sklenitve darilne pogodbe nerazsodna in ni imela sposobnosti razsojanja.

14. Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe (41. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Poslovna sposobnost je sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dolžnosti v pravnoposlovnih razmerjih (npr. pri sklepanju pogodb). Izhodišče poslovne sposobnosti je posameznikova psihofizična zrelost, da se zaveda svojega vedenja in ravnanja in da zna presoditi, kakšen pomen in posledice naj imajo njegova voljna ravnanja. Oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, ne more veljavno izraziti svoje volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, zato izjava volje take osebe nima pravnih učinkov in je nična.1 Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti predmetne darilne pogodbe. Utemeljen je tudi tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, saj je vknjižba lastninske pravice na podlagi ničnega pravnega posla neveljavna (243. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).

15. Glede na povedano je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). V odgovoru na pritožbo je konkretno odgovorjeno na pritožbene trditve, zato je toženec dolžan tožnicam, ki so v postopku v celoti uspele, povrniti stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo (155. člen ZPP). Stroški tožnic obsegajo 1.125 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 18 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), 21,25 točk za materialne stroške (11. člen OT), kar skupaj znaša 1.146,25 točk, ob upoštevanju vrednosti točke na dan odločanja (0,459 EUR) 526,13 EUR, skupaj s 30 % povečanje za zastopanje več strank (7. člen OT) 683,97 EUR, vključno z 22 % DDV pa 834.44 EUR. Tožeča stranka ni upravičena do povračila stroškov za posvet s stranko, saj ne gre za samostojno storitev in je nagrada za posvet zajeta v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 39 OT).

-------------------------------
1 V primeru poslovne nesposobnosti enega izmed pogodbenikov se šteje, da pogodba niti nastala, vendar lahko v skladu s sodno prakso stranke s tožbenim zahtevkom v takšnem primeru zahtevajo ugotovitev ničnosti pogodbe. Glej Sodba VS RS II Ips 297/2009 z dne 13. 12. 2012.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 212
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 41

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4MzM5