VSM Sklep V Kp 3645/2017

Jedro

Ključna razlikovalna okoliščina med obvestili osumljenca, ki morajo biti po prvem odstavku 83. člena ZKP iz spisa izločena in drugimi je v odsotnosti pouka iz četrtega odstavka 148. člena ZKP.

Izrek

Pritožba višjega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru je 5. 2. 2018 po drugem v zvezi s prvim odstavkom 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izdal sklep I Kpr 3645/2017, s katerim je iz spisa izločil uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 23. 1. 2017 in peti odstavek iz zahteve višjega državnega tožilca KT/4996/2017 z dne 20. 12. 2017. Po izreku sklepa se izločene listine zapro v poseben ovitek in hranijo pri preiskovalnem sodniku, ločeno od drugih spisov v II Kr 1/2018.

2. Zoper sklep se je pritožil višji državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi ali ga spremeni tako, da iz spisa izloči zgolj peti odstavek iz navedenega uradnega zaznamka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik uveljavljenih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ni opredelil. V pritožbeni obrazložitvi je sicer nakazana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, vendar je to za njen preizkus, ko gre za pritožbo zoper sklep odločno premalo. Tedaj namreč pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti pazi le na stvarno pristojnost sodišča za izdajo sklepa (peti odstavek 402. člena ZKP), na drugo pa izven obrazloženih pritožbenih prizadevanj samo ne more paziti.

5. Podobno kot zgoraj velja še za odločilna dejstva, ki po pritožniku niso bila ugotovljena, in ki jih v pritožbeni obrazložitvi ni zaslediti. Drugače je glede pravilnosti ugotovljenih odločilnih dejstev, ko pritožnik v pritožbeni obrazložitvi v jedru pravi, da so bila obvestila pridobljena od osumljenega N.R. še preden je ta za eno izmed kaznivih dejanj veljal za osumljenca in hkrati v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih kasneje niti ni bil osumljen.

6. Ključna razlikovalna okoliščina med obvestili osumljenca, ki morajo biti po prvem odstavku 83. člena ZKP iz spisa izločena in drugimi je v odsotnosti pouka iz četrtega odstavka 148. člena ZKP. To je v obravnavani zadevi jasno, medtem ko trenutek od katerega je N.R. formalno veljal za osumljenca ni pomemben. Lahko je denimo veljal že od prijave kaznivega dejanja naprej, pa mu navedeni pouk pomotoma ni bil dan ali kot osumljenec sploh ni bil znan, obvestilo pa je bilo pred tem tudi od njega pridobljeno. Učinek je v obeh primerih morebitna samoobtožba, ki brez da bi posameznik vedel, da tega ni dolžan storiti, ne more biti prostovoljna. Od tod absolutnost izločitve obvestil brez zgornjega pouka v subjektivnem smislu in hkrati v objektivnem smislu, ko je treba izločiti celotno obvestilo in ne zgolj dele, ki bi naj posameznika kot osumljenca potrjevali. Že zato, ker kaj takšnega v veljavnem ZKP neposredno ni določeno in zlasti, ker stanje stvari v predkazenskem postopku glede kaznivih dejanj in storilcev še vedno ni toliko utrjeno, da ne bi moglo biti kasneje spremenjeno. Tudi na podlagi dela posameznikovega obvestila, ki sprva ni kazalo na storitev kaznivega dejanja, pa je bilo to potem kot takšno v nadaljnjem predkazenskem postopku ali celo v kazenskem postopku preiskovano oziroma obravnavano.

7. Glede na obrazloženo, in ker določnih zakonskih zahtev niti z drugačnim poimenovanjem obvestila, ki so ga policisti pridobili od N.R. ni dovoljeno obiti, je bilo o pritožbi višjega državnega tožilca odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

21.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep V Kp 33419/2018
• VSM Sodba III Kp 48425/2021
• VSRS Sodba I Ips 11965/2009