VSM Sklep I Ip 137/2018-2

Jedro

Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog tretje razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo zaradi izgube doma opredelilo kot pravno nepriznano škodo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na predlog za odlog izvršbe, razveljavi in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na predlog za ustavitev izvršbe, potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog P. C. kot upnice za ustavitev izvršbe in zavrnilo predlog P. C. kot tretje za odlog izvršbe.

2. P. C. v pravočasni pritožbi navaja, da izpodbija sklep v celoti, pri tem pa konkretizira pritožbene navedbe le še glede odločitve o zavrnitvi predloga za odlog. Meni, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za odlog, pri čemer je o verjetnosti terjatve sodišče že odločilo v zvezi z njenim ugovorom kot tretje. V zvezi z nastankom škode v posledici izvršbe se sklicuje na podan predlog za odlog. Predlaga spremembo sklepa tako, da se odloži izvršba do zaključka postopka z vloženo tožbo na nedopustnost izvršbe.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog tretje razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo zaradi izgube doma opredelilo kot pravno nepriznano škodo. Stališče sodišča prve stopnje, da je škoda, ki je posledica realizacije izvršbe, nepriznana,¹ pretirano omejuje tretjega, da učinkovito zavaruje svoj položaj. Če izhajamo iz zakonskega besedila drugega odstavka 73. člena ZIZ, je odlog vedno vezan na škodo, ki je posledica realizacije izvršbe, zakonodajalec pa sodišču zapoveduje tehtanje, ki se nanaša na intenzivnost oškodovanja tretjega.

5. Izguba doma je sama po sebi težko nadomestljiva škoda, ki ne posega le na premoženjsko področje, ampak tudi v zasebno sfero posameznika. Dom ni varovan le v funkcionalnem smislu, temveč tudi simbolno. Človekova pravica do spoštovanja doma varuje prostorske in družbene vidike zasebnosti, v povezavi z jedrom pravice do družinskega in zasebnega življenja. Varuje se varnost, zasebnost ter družbeno in čustveno navezanost posameznika na določen prostor.² Morebitna odškodnina zaradi izgube doma je tako lahko le satisfakcija, ki nikoli ne vzpostavlja enakega stanja kot pred izgubo doma. Drugačno stališče sodišča prve stopnje o reverzibilnosti ni pravilno. Izvršilno sodišče tudi mora upoštevati, da je tretji potisnjen v izvršilni postopek zaradi tujega dolga, s katerim nima povezave, pri čemer v izvršilnem postopku nima pravne možnosti, da bi sodišče vsebinsko odločilo o obstoju njegove pravice, ki preprečuje izvršbo (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Ker mu preostane le pot pravde (tretji odstavek 65. člena ZIZ), mora imeti v izvršilnem postopku učinkovito možnost zavarovati svoje interese z institutom odloga izvršbe. V nasprotnem primeru lahko postane varstvo v pravdnem postopku brez pomena.

6. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi opustilo presojo verjetnega obstoja pravice tretjega, ki preprečuje izvršbo, kar je primarni zakonski pogoj za odlog (drugega odstavka 73. člena ZIZ). Tretja v pritožbi sicer meni, da o tem vprašanju sodišču prve stopnje ni potrebno ponovno zavzeti stališča, ker je navedeno vprašanje že bilo rešeno v okviru sklepa o ugovoru tretje. Vendar se podlaga odločitve o ugovoru nikakor ne razteza na odločitev o odlogu. Zaradi drugačne vsebine odločitve ni uporabno pravilo o prepovedi odločanja o isti stvari, za uporabo katerega si po vsebini prizadeva tretja v pritožbi.

7. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo, sklep v delu, ki se nanaša na predlog za odlog izvršbe, razveljavilo in v tem obsegu sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Razveljavitev je bila potrebna, ker sodišče prve stopnje ob zgrešenem pravnem pristopu sploh ni izvajalo dokaznega postopka.

8. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku zavzeti stališče do vseh v zakonu opredeljenih pogojev za odlog izvršbe na predlog tretje. Pri tem bo pozorno, ali pravica, ki jo je zatrjevala tretja, sploh lahko prepreči obravnavano izvršbo. Le prisilna hipoteka upnika nima prednosti pred nevpisano lastninsko pravico pridobljeno na originarni način, medtem ko upnika, ki je pridobil hipoteko na pravnoposlovni način, varuje zaupanje v zemljiško knjigo (8. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Ker je pod obravnavano vodilno zadevo³ vodena izvršba več upnikov, bo sodišče prve stopnje moralo pojasniti, na katere upnike se odločitev v zvezi s predlogom za odlog izvršbe nanaša in te upnike tudi navesti v uvodu sklepa (drugi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ni pa utemeljena pritožba v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za ustavitev izvršbe. Pritožnica v tem delu ne podaja konkretiziranih očitkov, uradni preizkus pa ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da niso izpolnjeni pogoji iz določila 180. člena ZIZ za ustavitev izvršbe. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje v tem delu neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Navedeno stališče izhaja iz sodne prakse, ki je povzeta v VSL sklepu I Ip 3228/2011 (12. točka obrazložitve).
² Ustavna pravica do zasebnosti je varovana v 35. členu Ustave RS, Evropska konvencija o človekovih pravicah - EKČP pa v 8. členu posebej izpostavlja tudi varstvo družinskega življenja in doma. Ustavno sodišče izpeljuje pravico do spoštovanja doma tudi iz 36. člena Ustave RS. Glej zlasti 9. do 13. točko obrazložitve odločbe št. U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017.
³ V vodilni zadevi In 1232/2008 je sodišče ustavilo postopek na predmetno nepremičnino (sklep In 1232/2008 z dne 20. 10. 2016).

Datum zadnje spremembe:

17.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Ip 481/2018-2
• VSK sklep II Cpg 8/2007
• VSK sklep II Cp 619/2006