<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep V Kp 32967/2016

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2018:V.KP.32967.2016
Evidenčna številka:VSM00010774
Datum odločbe:12.04.2018
Senat, sodnik posameznik:mag. Aleksander Karakaš (preds.), Breda Cerjak Firbas (poroč.), Zdenka Klarič
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - pravica odrediti strokovni pregled

Jedro

Ni mogoče soglašati z navedbami obrambe, ki je predlagala izločitev dokazov, ker bi le-ti naj bili pridobljeni na podlagi nezakonite odredbe državnega tožilca, ki bi naj odredil strokovni pregled z odvzemom krvi in urina, za kar ni imel pooblastila v zakonu.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega D. Č. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izločitev dokazov, in sicer poročila o toksikološki preiskavi, zdravniške preiskave, ki jih je opravila zdravnica dr. M. C. ter dela kazenske ovadbe, ki se nanaša na rezultate strokovnega pregleda odvzema krvi in urina, zavrnilo.

2. Zoper tak sklep se je zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ker je prvostopno sodišče nepravilno uporabilo določbe 83. člena ZKP, kar bi naj vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, pritožil obdolženčev zagovornik, ki je pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov ugodi in nedovoljene dokaze izloči podrejeno pa, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Čeprav obdolženčevi zagovorniki v uvodu pritožbe uveljavljajo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP je iz pritožbenih trditev, da v izpodbijanem sklepu ni pojasnjeno, zakaj prvostopno sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, konkretno, zakaj ni pribavilo listin katerih pribavo je zagovornik predlagal v dokaznem predlogu, razbrati, da obramba uveljavlja bistveno kršitev iz 11. točke prvega odstavka 271. člena ZKP, saj očitno meni, da izpodbijani sklep nima razlogov o posameznih odločilnih dejstvih. S pritožbo pa ni mogoče soglašati, saj je dokazni predlog v zvezi z izločitvijo nedovoljenih dokazov odvetniška družba, ki je zastopala obdolženca podala še 28. 4. 2017 (list. št. 84 spisa), to je deset dni zatem, ko je sodišče že zaključilo narok, na katerem je odločalo o predlogu obrambe za izločitev dokazov. Obramba je torej dokazne predloge vložila zatem, ko je sodišče že preložilo glavno obravnavo zaradi odločitve o predlogu za izločitev dokazov. Glede na navedeno je povsem jasno, da prvostopno sodišče o navedenih dokaznih predlogih, z izpodbijanim sklepom ni odločilo.

5. Neutemeljena pa je tudi pritožbena graja v smeri, da je prvostopno sodišče nepravilno uporabilo določbe 83. člena ZKP, kar je po oceni pritožnikov vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa in istočasno predstavlja tudi bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Bistvo pritožbe v tej smeri je namreč v graji zaključkov prvostopnega sodišča, s katerimi se obramba ne strinja in s podajo lastne dokazne ocene, ki je drugačna od te, ki jo je sprejelo prvostopno sodišče. Pritožba namreč ponavlja vse to, kar je kot neutemeljeno oziroma nezadostno za izločitev dokazov utemeljeno zavrnilo že prvostopno sodišče. Sodišče prve stopnje je z razlogi, s katerimi v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče obsežno in prepričljivo pojasnilo, zakaj ni mogoče soglašati z navedbami obrambe, ki je predlagala izločitev dokazov, ker bi le-ti naj bili pridobljeni na podlagi nezakonite odredbe državnega tožilca, ki bi naj odredil strokovni pregled z odvzemom krvi in urina, za kar ni imel pooblastila v zakonu. Zaradi navedenega bi naj, kot je to predlagala obramba, bilo potrebno izločiti tako poročilo o toksikološki preiskavi, kot zdravniško preiskavo, ki jo je opravila že navedena zdravnica ter del kazenske ovadbe, ki se nanaša na rezultate strokovnega pregleda in rezultate odvzema krvi in urina.

6. Na naroku, dne 18. 4 .2017 (list. št. 83) je sodišče zaslišalo policista Policijske postaje M. S. L. K., ki je prepričljivo pojasnil, zakaj je v zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti in ostalih listinah, na katere se sklicuje obramba navedel, da je strokovni pregled odredil ODT. Povedal je, da je državnega tožilca poklical, in da je le-ta dal usmeritev za nadaljnje postopanje, zaradi česar je tudi prišlo do navedenih napak v zapisih. Glede na obsežne razloge, ki jih je v tej smeri podalo že prvostopno sodišče, ko se je nedvomno strinjati tudi z zaključki prvostopnega sodišča, da je policija zavezana storiti vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmetni, ki utegnejo biti dokaz ter da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka, in ko sme policist tudi v skladu z 9. točko 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) udeležencu prometne nesreče ali osumljencu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu zaradi ugotovitve, ali je udeleženec, ali osumljenec kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi odrediti tudi strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola tudi neposrednemu udeležencu prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče in ko pritožbeno sodišče soglaša tudi z zaključki na strani 5 izpodbijanega sklepa, da je policist v danem primeru, ko so nedvomno obstajali razlogi za sum za storitev kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče ravnal pravilno in zakonito, saj sme policist kot je že rečeno tudi na temelju 107. člena ZPrCP brez dodatnih omejitev odrediti tudi strokovni pregled neposrednemu udeležencu prometne nesreče, v skladu s pooblastili iz drugega odstavka 164. člena ZKP, pa sme odrediti tudi vsa potrebna dela tudi izvedensko, skratka vse, kar se kasneje ne bi moglo uspešno opraviti, pritožba obrambe z navedbami, da je potrebno v izreku izpodbijanega sklepa izpostavljene dokaze izločiti zgolj zato, ker je v pritožbi izpostavljenih obrazcih navedeno, da je ukrepe, ki jih je izvedel policist odredil dežurni državni tožilec, nikakor ne more biti uspešna.

7. Iz navedenih razlogov, in ker pritožba tudi v ostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko omajalo pravilnost in zakonitost napadenega sklepa, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) in taksno tarifo odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno zaključenem kazenskem postopku.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 83
Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 107, 107-9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3ODk1