VSM Sklep I Ip 108/2018

Jedro

Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog dolžnika razlagalo preozko, ko je težko socialno stanje dolžnikov in posledično intenzivno škodo zaradi izgube doma (škoda zaradi realizacije obravnavane izvršbe) opredelilo kot pravno nepriznano škodo. Stališče sodišča prve stopnje, da upnik ni dolžan čakati na izselitev dolžnikov do zaključka šolskega leta mladoletne četrte dolžnice, daje preveliko težo upnikovim interesom. Že na ustavnem nivoju je zagotovljeno posebno varstvo in skrb otrok (prvi odstavek 56. člena Ustave - URS). Otroci so posebej varovani pri svojem razvoju, ki ne more biti učinkovit, če nimajo na voljo ustreznih socialnih razmer, v katerih lahko kakovostno opravljajo šolske obveznosti. Tudi center za socialno delo predlaga, da se pri odlogu upošteva koristi mladoletne dolžnice v času njenega šolanja s tem, da ostane v dosedanjem domu do zaključka šolskega leta.

Izrek

Pritožbi dolžnikov se ugodi in se v I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi:

„Izvršba se odloži za tri mesece od vročitve sklepa.“

in v III. točki izreka tako, da sedaj glasi:

„Upnik sam krije svoje stroške odgovora na predlog za odlog.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnikov za odlog (I. točka izreka), zavrglo pritožbo zoper sklep višjega sodišča (II. točka izreka) in prvi dolžnici naložilo povrnitev upnikovih stroškov postopka v znesku 171,35 EUR (III. točka izreka).

2. Dolžniki v laični pravočasni pritožbi po vsebini nasprotujejo zavrnitvi predloga za odlog in navajajo, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo načela sorazmernosti in zavarovalo njihovega interesa po ohranitvi doma. Posplošeno navajajo primere ESČP in se sklicujejo na varstvo človekovih pravic. Pojasnjujejo svoj slab socialni položaj. Menijo, da so upravičeni do odloga izvršbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog dolžnika razlagalo preozko, ko je težko socialno stanje dolžnikov in posledično intenzivno škodo zaradi izgube doma (škoda zaradi realizacije obravnavane izvršbe) opredelilo kot pravno nepriznano škodo. Stališče sodišča prve stopnje, da je vsakršna škoda, ki je posledica realizacije izvršbe, nepriznana,¹ pretirano omejuje dolžnika, da učinkovito zavaruje svoj položaj. Odlog je vedno vezan na škodo, ki je posledica realizacije izvršbe, zakonodajalec pa sodišču zapoveduje tehtanje, ki se nanaša na intenzivnost oškodovanja upnika in dolžnika.

5. Sodišče prve stopnje ni ustrezno pretehtalo nasprotujočih si interesov upnika in dolžnika, kar je bistvena vsebina zakonskih pogojev za odlog tudi po drugem odstavku 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Presoja sodišča mora biti pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma, kot je primer v obravnavani zadevi, še posebej previdna in upoštevati poseben pomen za družinsko življenje posameznika. Gre za enega najbolj občutljivih vidikov človekovega življenja, zato je utemeljena ne samo posebna skrbnost, ampak tudi poudarjena vzdržnost (zadržanost) države in s tem sodišča, ko prisilno vanjo posega (tudi ko gre za prisilno izvršbo).² Dom, ki uživa v okviru varstva zasebnosti posebno mesto, je lahko tudi prostor, ki ga posameznik zaseda nezakonito.³

7. Stališče sodišča prve stopnje, da upnik ni dolžan čakati na izselitev dolžnikov do zaključka šolskega leta mladoletne četrte dolžnice, daje preveliko težo upnikovim interesom. Že na ustavnem nivoju je zagotovljeno posebno varstvo in skrb otrok (prvi odstavek 56. člena Ustave - URS). Otroci so posebej varovani pri svojem razvoju, ki ne more biti učinkovit, če nimajo na voljo ustreznih socialnih razmer, v katerih lahko kakovostno opravljajo šolske obveznosti. Tudi Center za socialno delo L. v dopisu z dne 11. 8. 2017 predlaga, da se pri odlogu upošteva koristi mladoletne dolžnice v času njenega šolanja s tem, da ostane v dosedanjem domu do zaključka šolskega leta.

8. Po pojasnjenem v obravnavani zadevi sodišče druge stopnje ocenjuje, da je za četrto dolžnico kot mladoletnega otroka izjemnega pomena, da ohrani dom vsaj do konca pouka v tem šolskem letu in se odloži izvršba za zakonsko predpisano maksimalno dobo tri mesece. Posebne okoliščine na strani dolžnikov kot družine z mladoletnim otrokom pretehtajo interes odraslega upnika, ki je navedel, da ima, čeprav začasno, urejen svoj dom pri sorodnikih.

9. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ob spremembi glavne odločitve je sodišče druge stopnje ponovno odločilo o stroških celotnega postopka s predlogom za odlog (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik ob neuspehu ni upravičen do povrnitve priglašenih stroškov in jih krije sam (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških predloga za odlog in pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Navedeno stališče npr. izhaja iz sodne prakse, ki je povzeta v sklepu VSL I Ip 3228/2011 (12. točka obrazložitve).
² Ustavna pravica do zasebnosti je varovana v 35. členu Ustave, Evropska konvencija o človekovih pravicah - EKČP pa v 8. členu posebej izpostavlja tudi varstvo družinskega življenja in doma. Dom ni varovan zgolj v funkcionalnem smislu, temveč tudi simbolno. Pravica do spoštovanja doma varuje prostorske in družbene vidike zasebnosti, v povezavi z jedrom pravice do družinskega in zasebnega življenja. Varuje se varnost, zasebnost ter družbeno in čustveno navezanost posameznika na določen prostor. Ustavno sodišče izpeljuje pravico do spoštovanja doma tudi iz 36. člena Ustave. Glej zlasti 9. do 13. točko obrazložitve odločbe št. U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017.
³ Navedena odločba št. U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017, 9. točka obrazložitve. O posebnem pogledu ESČP glede varstva doma tudi v primeru, ko gre za nezakonito zasedanje objekta. Več ustavni sodnik dr. Rajko Knez v ločenem pritrdilnem mnenju, str. 9 ad (III).

Datum zadnje spremembe:

26.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Ip 481/2018-2
• VSL sklep III Cp 318/2000
• VSL sklep III Cp 1137/99