VSM Sodba IV Kp 47584/2013

Jedro

Zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje je lahko posledica uveljavljenih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kar nenazadnje izhaja že iz zakonskega besedila drugega odstavka 371. člena ZKP, medtem ko je lahko kazenski zakon nepravilno uporabljen le tedaj, ko je bilo predhodno dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno. Če ni, je to predmet drugega samostojnega pritožbenega razloga.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obsojenega A.S. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 25. 8. 2017 obsojenemu A.S. po četrtem odstavku 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preklicalo pogojno obsodbo istega sodišča III K 47548/2013 z dne 1. 10. 2014 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 47584/2013 z dne 17. 6. 2016 ter obsojenemu določeno kazen sedem mesecev zapora, izreklo. Odločba je bila izdana v sodbi II Kr 47584/ 2013.

2. Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi kršitve 2. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pritožbeni obrazložitvi je do bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki podrobneje sicer niso opredeljene in kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, prišlo v posledici zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. To ne gre. Kvečjemu je lahko zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje posledica uveljavljenih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kar nenazadnje izhaja že iz zakonskega besedila drugega odstavka 371. člena ZKP, medtem ko je lahko kazenski zakon nepravilno uporabljen le tedaj, ko je bilo predhodno dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno. Če ni, je to predmet drugega samostojnega pritožbenega razloga. Karkoli izven navedenega pomeni spodjedanje vrstnega reda obravnavanja v kazenskem postopku, ko je jasno, da je pravilno izveden postopek eden izmed pogojev za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja ter da šele nato sledi pravilna ali tudi napačna uporaba kazenskega zakona.

5. Odločilno dejstvo, ki po pritožbeni obrazložitvi ni bilo ali ni bilo pravilno ugotovljeno, je bilo, da je obsojeni hotel obveznost po pogojni obsodbi izpolniti, da pa tega zaradi objektivnih okoliščin ni mogel storiti. Obsojeni je bil dvakrat zaposlen, vendar zaradi neurejenih delovnih razmer, le za kratek čas. Zaposlitev je poskušal poiskati tudi v tujini, kjer pa razmere niso bile boljše. Na drugi strani živi s partnerko in majhnim otrokom. Partnerka je zaradi bolezni težko zaposljiva. Živita od socialne pomoči in otroškega dodatka, pri čemer je obsojeni del prejetih sredstev namenil še plačilu obveznosti po drugih obsodbah. Končno, obsojeni se naroka za preklic pogojne obsodbe ni udeležil, ker je poskušal nezavidljiv položaj, v katerem se je znašel, potisniti v pozabo, kljub temu pa si bo po pridobljenih priložnostnih delih še vedno prizadeval obveznost po zgornji sodbi izpolniti.

6. Pri povzetem ne gre za ničesar novega, kar sodišče prve stopnje ne bi vedelo že, ko je odločalo o preklicu pogojne obsodbe in ko je pravilno ugotovilo, da obsojeni posebnega pogoja dejansko ni hotel izpolniti. Hkrati pritožnik prezre dolžino obdobja, v katerem je obsojeni moral posebni pogoj izpolniti in da tega ni storil niti v najmanjšem delu. Obsojenčeva odsotnost z naroka za preklic pogojne obsodbe kot posledica posebnega psihološkega stanja in njegova pripravljenost izpolniti posebni pogoj, ko je bilo o tem, sicer nepravnomočno odločeno, tako ne delujeta pristno ter je bilo zgornji ugotovitvi sodišča prve stopnje pritrditi.

7. Po obrazloženem, in ko je Ustavo mogoče kršiti po izpeljavi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ali kazenskega zakona ter ko ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 507. člena v zvezi s 383. členom ZKP), je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika obsojenega A.S. odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (prvi odstavek 507. člena v zvezi s 391. členom ZKP).

8. Iz istih razlogov, kot je to storilo sodišče prve stopnje, je tudi pritožbeno sodišče obsojenega plačila sodne takse oprostilo (prvi odstavek 507. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

18.01.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Kp 1240/99
• VSL sklep I Kp 917/99
• VSM Sodba II Kp 44785/2013