VSM Sklep I Cp 1202/2017

Jedro

Sodišče v nepravdnem postopku, ko presoja utemeljenost predlaganega sodnega depozita, presoja, ali je predlagatelj za verjetno izkazal obstoj obveznosti in razloge, zaradi katerih želi položiti denar. V primeru neutemeljene položitve nosi sam posledice v materialnopravnem razmerju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica krije sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za sprejem denarja v sodni depozit (točka I. izreka izpodbijanega sklepa), hkrati pa odločilo, da predlagateljica sama krije svoje stroške tega postopka (točka II. izreka).

2. Zoper ta sklep se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Z odločitvijo sodišča se ne strinja in meni, da so podani vsi pogoji za sprejem denarja v sodni depozit zaradi upniške zamude. Ponavlja navedbe v samem predlogu, poleg tega pa še, da je predlagateljica nasprotni udeleženki in njenemu pooblaščencu 12. 12. 2016 poslala poziv za plačilo kupnine in osnutek ZK dovolila za prepis nepremičnine, poziv je bil pooblaščencu poslan po elektronski pošti, s priporočeno pošto, kar je razvidno iz kopije poštne knjige, z navadno pošto in nasprotni udeleženki še s sporočilom na njeno telefonsko številko. Pooblaščenec je 19. 12. 2016 poslal elektronsko sporočilo, da je nasprotna udeleženka plačala del kupnine v višini 10.000,00 EUR in se zavezuje preostanek plačati do 31. 12. 2016. Rok za plačilo se je ob dejstvu, da sta stranki sprejeli sodbo višjega sodišča 6. 12. 2016, iztekel najkasneje 19. 12. 2016, zato je predlagateljica odstopila od pogodbe 27. 12. 2016, kar je razvidno iz priložene kopije poštne knjige ter nasprotno udeleženko pozvala za posredovanje njene številke bančnega računa. Hkrati navaja, da je 30. 12. 2016 bil nakazan znesek 2.600,86 EUR njenemu pooblaščencu, kar je razvidno iz priloženega potrdila, tega dne pa je bil pooblaščenec ponovno pozvan, naj sporoči, kam naj se nakažejo sredstva za nasprotno udeleženko, kar pa do danes predlagateljici oziroma njenemu pooblaščencu ni bilo sporočeno. Priglaša stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določbe ZPP se uporabljajo na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljičin predlog za sprejem denarja v sodni depozit, ker predlagateljica ni izkazala, da je prišla nasprotna udeleženka v zamudo (upniška zamuda).

6. Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni storilo kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), v postopku je ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva in na tej podlagi sprejelo pravilne materialnopravne zaključke.

7. 168. člen ZNP določa, da sodišče v sodni depozit sprejme denar, če je tako določeno s posebnim predpisom, pri čemer 170. člen istega zakona določa, da mora predlagatelj v predlogu opisati predmet depozita, navesti v čigavo korist se polaga in razloge, zaradi katerih se polaga.

8. V našem primeru je kot poseben predpis iz prvega odstavka 168. člena ZNP potrebno uporabiti materialno določbo prvega odstavka 302. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), na podlagi katere sme dolžnik v primeru, če je upnik v zamudi, položiti zanj dolgovano stvar pri sodišču, pri čemer je šteti za takšno stvar tudi denar. Pogoj, da sodišče dovoli sodni depozit, je torej zamuda upnika ter da upnik brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči (prvi odstavek 300. člena OZ). Namen sodnega depozita je prenehanje dolžnikove (predlagateljeve) obveznosti, z njim se zaščitijo dolžnikovi interesi, ker le ta obveznosti ne more izpolniti upniku (nasprotnemu udeležencu). Sodišče v nepravdnem postopku, ko presoja utemeljenost predlaganega sodnega depozita presoja ali je predlagatelj za verjetno izkazal obstoj obveznosti in razloge, zaradi katerih želi položiti denar. V primeru neutemeljene položitve nosi sam posledice v materialnopravnem razmerju.

9. Predlagatelj sodnega depozita mora izkazati kumulativen obstoj dveh pogojev, prvič verjetnost, da obstaja upnikova obveznost - upnikova zamuda (člen 168 ZNP v zvezi s členom 302 OZ) in drugič, da obstaja razlog položitve depozita (170. člen ZNP v zvezi s 300. členom OZ).

10. Predlagateljica ni izkazala nobenega od obeh navedenih pogojev. Predlagateljica zatrjuje, da je z dopisom z dne 27. 12. 2016 nasprotno udeleženko obvestila o odstopu od pogodbe (103. člen OZ)¹ zaradi le delno plačane kupnine, hkrati je od nasprotne udeleženke zahtevala posredovanje številke računa, kamor ji bo nakazala (in s tem vrnila) delno plačano kupnino. Predlagateljica ni izkazala, da je dopis nasprotni udeleženki poslala (kdaj in kam), čeprav se v predlogu sklicuje na dejstvo, da nasprotna udeleženka dopisa ni dvignila ter je pasivna in ni pričakovati, da bo prostovoljno posredovala številko računa, s čimer utemeljuje razlog vložitve sodnega depozita. Sodišče prve stopnje pravilno ocenjuje, da z navedenim ni izkazala verjetnih razlogov upniške zamude.² Navedeno tudi po oceni sodišča druge stopnje ne daje podlage za zaključek, da je bila nasprotna udeleženka seznanjena z odstopom od pogodbe, kajti le na ta način bi lahko nastopala v svojstvu upnice (verjetnost obstoja obveznosti), posledično pa tudi ne, da je kot upnica prišla v upniško zamudo, ker je s svojim ravnanjem (opustitvijo) preprečila sprejem izpolnitve s strani predlagateljice kot dolžnice (300. člen OZ).

11. Vsa dejstva in dokaze v zvezi z vročanjem dopisa z dne 27. 12. 2016 nasprotni udeleženki predlagateljica prvič izpostavlja šele v pritožbi, pri čemer se v pritožbi ne opredeljuje do tega, zakaj tega ni storila pravočasno v postopku na prvi stopnji (morebitni nekrivdni razlogi), v posledici česar je šteti šele v pritožbi izpostavljena dejstva in šele v pritožbi predložene dokaze za pritožbene novote, ki jih kot take ni moč upoštevati, saj niso dopustni (prvi odstavek 337. člena ZPP).

12. Zaradi navedenega pritožba ni utemeljena, saj niso izpolnjene predpostavke za sprejem denarja v sodni depozit, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

13. Predlagateljica je dolžna sama kriti stroške pritožbenega postopka, saj je s pritožbo v celoti propadla (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP in 155. člen ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Sklicujoč se pri tem na zamudo s plačilom kupnine po prodajni pogodbi določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 361/2015 z dne 17. 6. 2016.
² O čemer je sodišče prve stopnje sprejelo obširne in argumentirane razloge navedene v točki 7. obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Datum zadnje spremembe:

18.01.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cp 538/2022
• VSL Sklep II Cp 839/2022
• Sklep II Ips 743/2008