VSM Sklep II Kp 12090/2009

Jedro

Ker je zahteva za obnovo postopka podana mimo zakonskih pogojev, jo je sodišče po prvem odstavku 413. člena ZKP pravilno zavrglo. Pri tem se je v obrazložitvi sklepa tudi opredelilo do pritožnikovih trditev, ki se nanašajo na postopanje državnega tožilca in na sojenje v razumnem roku ter razlogom prvostopnega sklepa pritožbeno sodišče, ki z njimi v celoti soglaša, nima ničesar za dodati.

Izrek

I. Pritožba obsojenca M. S. se zavrne kot nedovoljena.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče je sklepom I Ks 12090/2009 z dne 18. 7. 2017 na podlagi prvega odstavka 413. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, ki jo je podal obsojeni M. S. v zvezi s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča I K 12090/2009 z dne 5. 7. 2012.

2. Zoper ta sklep se je obsojenec pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po stališču pritožbe je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Navedenega pritožnik z ničemer ne obrazloži, neobrazložene pritožbe pa ni mogoče preizkusiti.

5. Neobrazložena je pritožba tudi, ko uveljavlja kršitev kazenskega zakona. Pritožnik ne pojasni, s čim bi naj sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon in za katero konkretno kršitev iz člena 372. ZKP bi naj šlo. Zato pritožba tudi v tem delu ne more biti uspešna. Ko navaja, da je pri ponovnem vpogledu v obravnavano kazensko zadevo ugotovil, da je sodišče uporabilo napačen Kazenski zakon in da je zaradi zavlačevanja kazenskega postopka s strani ODT prišlo do obravnave v nerazumnem roku, pa pritožnik ne pojasni, kako bi naj navedeno vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. V njem namreč sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je obsojenčeva zahteva za obnovo kazenskega postopka vložena iz razlogov, ki jih ni šteti med razloge, zaradi katerih se po določbah ZKP lahko obnovi kazenski postopek v korist obdolženca (člen 410) in tako svojo ugotovitev tudi pravilno razlaga (točke 8 do 10 obrazložitve). Ker je torej zahteva za obnovo postopka podana mimo zakonskih pogojev, jo je sodišče po prvem odstavku 413. člena ZKP pravilno zavrglo. Pri tem se je v obrazložitvi sklepa tudi opredelilo do pritožnikovih trditev, ki se nanašajo na postopanje državnega tožilca in na sojenje v razumnem roku (točka 13) in razlogom prvostopnega sklepa pritožbeno sodišče, ki z njimi v celoti soglaša, nima ničesar za dodati.

6. Po obrazloženem, in ker obsojenec v pritožbi v bistvu napada in graja pravilnost pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča I K 12090/2009 z dne 5. 7. 2012 in v zvezi z njo zatrjuje obstoj kršitve kazenskega zakona, kar pa po določbi 410. člena ZKP ne more biti predmet obravnave obnove kazenskega postopka, je bilo o pritožbi obsojenca odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Izrek o sodni taksi je posledica neuspele pritožbe in temelji na določbah prvega odstavka 98. člena in prvega odstavka 95. člena ZKP, sodna taksa pa je odmerjena po Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in po tarifni številki 74013 Taksne tarife.

Datum zadnje spremembe:

24.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Kp 16069/2014
• VSM Sklep II Kp 44796/2013
• VSM Sklep IV Kp 27961/2017