VSM Sklep I Cpg 238/2017

Jedro

Pobotni ugovor je obrambno sredstvo tožene stranke zoper tožbo oziroma tožbeni zahtevek, ki se s tožbo zoper njo uveljavlja. Funkcija pobotnega ugovora oziroma njegov namen je doseči zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato sodišče ugotovi v pobot uveljavljano terjatev (tudi če je ta višja od tožbene terjatve) le do višine ugotovljene terjatve tožeče stranke.

Ker je sodišče prve stopnje s sodbo ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke v višini 123.791,98 EUR in terjatev tožene stranke do tožeče stranke v enaki višini, je tožena stranka s pobotnim ugovorom kot sredstvom, da doseže zavrnitev tožbenega zahtevka, ta cilj v predmetnem postopku dosegla, saj je bil sklep o izvršbi razveljavljen in tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Takšen izid postopka ne more pomeniti (niti) delnega uspeha tožeče stranke, kot je to v zvezi s stroškovno odločitvijo obrazložilo sodišče prve stopnje, pač pa pomeni, kot utemeljeno uveljavlja tožena stranka v pritožbi, da je v postopku zaradi uspešne uveljavitve pobotnega ugovora uspela ona.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v izreku o stroških (točka IV izreka) spremeni tako, da ta sedaj glasi:

"Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 15.936,95 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

II. V preostalem se pritožba zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 532,41 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 123.791,98 EUR (I. točka izreka), ugotovilo obstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke v višini 123.791,98 EUR (II. točka izreka) ter po medsebojnem pobotu ugotovljenih terjatev pravdnih strank sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 37336/2011 z dne 24. 3. 2011 razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 4.889,21 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega izpolnitvenega roka, vse pod izvršbo (IV. točka izreka).

2. Zoper stroškovno odločitev iz navedene sodbe (IV. točka izreka) se pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 154. člena ZPP, ki je jasen in določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da je tožeča stranka v pravdi uspela z 19,28 % tožbenega zahtevka, tožena stranka pa 80,72 % zahtevka. Izpostavlja, da tožeča stranka v pravdi ni uspela, kar je razvidno iz točke III izreka sodbe, iz katerega izhaja, da je sklep o izvršbi razveljavljen in tožbeni zahtevek zavrnjen, kar pomeni, da je tožeča stranka v pravdi v celoti propadla. Sodišče pa je toženi stranki tudi napačno priznalo pravdne stroške, ki so ji v tej pravdi nastali, saj ji je priznalo le eno nagrado za postopek na prvi stopnji in eno nagrado za narok, čeprav ji pripadajo, ker je bila prva sodba sodišča prve stopnje razveljavljena in opravljena ponovna glavna obravnava, ponovno stroški za postopek na prvi stopnji in nagrada za ponovni narok po razveljavitvi sodbe. Ob upoštevanju popolnega uspeha tožene stranke v postopku in ob priznanju nagrade za dodatno nagrado za postopek na prvi stopnji in narok v novem sojenju se zavzema za spremembo izpodbijane stroškovne odločitve tako, da se ji priznajo stroški v skupnem znesku 18.293,86 EUR in se le-ti v celoti naložijo v plačilo tožeči stranki. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano stroškovno odločitev sprejelo na podlagi določbe drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v pravdi, glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Pri tem je upoštevalo, da je tožeča stranka v predmetni pravdi uspela z delom tožbenega zahtevka v višini 123.791,98 EUR, v kateri je bil ugotovljen obstoj njene terjatve do tožene stranke in ki predstavlja 19,28 % glede na celotni vtoževani znesek v višini 642.109,23 EUR, medtem ko je sodišče kot uspeh tožene stranke štelo preostali del tožbenega zahtevka v višini 518.317,25 EUR, glede katerega tožnica ni izkazala obstoja njene terjatve do tožene stranke in ki predstavlja 80,72 % glede na celotni vtoževani znesek in sicer ne glede na to, da je bil zaradi ugotovitve obstoja terjatve tožene stranke do tožeče stranke na podlagi pobotnega ugovora tožene stranke in pobota medsebojnih terjatev in obveznosti pravdnih strank tožbeni zahtevek tožeče stranke sicer v celoti zavrnjen.

5. Pobotni ugovor je obrambno sredstvo tožene stranke zoper tožbo oziroma tožbeni zahtevek, ki se s tožbo zoper njo uveljavlja. Funkcija pobotnega ugovora oziroma njegov namen je doseči zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato sodišče ugotovi v pobot uveljavljano terjatev (tudi če je ta višja od tožbene terjatve) le do višine ugotovljene terjatve tožeče stranke.

6. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavljala terjatev v višini 642.109,23 EUR, medtem ko je tožena stranka v pobot uveljavljala svojo terjatev v višini 669.605,16 EUR. Ker je sodišče prve stopnje s sodbo ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke v višini 123.791,98 EUR in terjatev tožene stranke do tožeče stranke v enaki višini, je tožena stranka s pobotnim ugovorom kot sredstvom, da doseže zavrnitev tožbenega zahtevka, ta cilj v predmetnem postopku dosegla, saj je bil sklep o izvršbi razveljavljen in tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Takšen izid postopka ne more pomeniti (niti) delnega uspeha tožeče stranke, kot je to v zvezi s stroškovno odločitvijo obrazložilo sodišče prve stopnje, pač pa pomeni, kot utemeljeno uveljavlja tožena stranka v pritožbi, da je v postopku zaradi uspešne uveljavitve pobotnega ugovora uspela ona. Pritrditi je zato pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje določbe 154. člena ZPP zmotno uporabilo. Odločitev, ki jo je s sodbenim izrekom sprejelo sodišče prve stopnje, namreč glede stroškovne presoje narekuje uporabo prvega odstavka 154. člena ZPP, v skladu s katerim mora tožeča stranka, ki v postopku s svojim zahtevkom ni uspela, povrniti toženi stranki pravdne stroške.

7. V zvezi s pritožbenim uveljavljanjem napačne odmere oziroma nepriznanja vseh stroškov toženi stranki je neutemeljeno pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje toženi stranki glede na dejstvo, da je bila prva sodna odločitev razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje, slednji ponovno priznati nagrado za postopek pred sodiščem prve stopnje, saj je po 4. točki opombe 3 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v zvezi s priznavanjem nagrade za postopek po tarifni številki 3100 določeno, da se v primeru, če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, že nastala nagrada za postopek všteje v nagrado za postopek po ponovljenem postopku (tako tudi sodba VSL I Cp 1095/2014, sodba VSL II Cp 3068/2016 in sklep VDSS Pdp 214/2015).

8. Pritrditi pa je pritožbi, da če je po razveljavitvi sodbe bil opravljen narok, se stranki nagrada za narok v ponovljenem postopku prizna. V skladu s tarifno številko 3102 ZOdvT v zvezi s 14. in 19. členom ZOdvT je stranka upravičena do nove nagrade za narok. Takšno je tudi utrjeno stališče sodne prakse (npr. VSL II Cp 2105/2012, VSL II Cp 238/2012, VSL I Cp 1638/2014, VSL II Cp 2728/2016 in VSM I Cpg 206/2015).

9. Ker sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno ni priznalo nagrade za narok v ponovljenem postopku (2.730,00 EUR) in tudi ni pravilno ugotovilo uspeha strank v postopku, je sodišče druge stopnje v tem obsegu poseglo v izpodbijano stroškovno odločitev.

10. Ob ugotovitvi, da pripada toženi stranki tudi nagrada za narok v ponovljenem postopku in ker priznanje in odmera ostalih pravdnih stroškov, o katerih je odločalo sodišče prve stopnje, ni predmet pritožbenega izpodbijanja, je tako priznati toženi stranki stroške v skupnem znesku 15.936,95 EUR. Ker je slednja v predmetnem postopku v celoti uspela, ji je te stroške kot v postopku potrebne (155. člen ZPP) v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP dolžna povrniti tožeča stranka.

11. Glede na tako obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izrek o stroških (točka IV izreka sodbe) spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP).

12. Toženi stranki delno uspešni s pritožbo (87 % pritožbeni uspeh), je tožeča stranka dolžna povrniti s pritožbenim uspehom sorazmeren del potrebnih pritožbenih stroškov. Sodišče druge stopnje je toženi stranki priznalo stroške za sestavo pritožbe (625 točk), 2 % materialnih stroškov, 22 % DDV na odvetniške storitve ter stroške sodne takse za pritožbo (255,00 EUR), kar znaša skupaj 611,37 EUR. Upoštevaje dosežen uspeh v pritožbenem postopku je tožena stranka upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov v znesku 532,41 EUR. Te ji je tožeča stranka dolžna povrniti v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, po preteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1442/2018
• VSL Sklep I Cpg 491/2017
• VSL sklep I Cp 41/2015