VSM Sklep IV Kp 6426/2012

Jedro

Sodišče mora nedvomno ugotoviti, ali je oškodovanec sporočilo prejel, saj je šele v primeru, ko se ob izkazani vročitvi nanj ni odzval, mogoče sklepati, da za nadaljevanje kazenskega pregona nima interesa, opravljena vročitev pa je tudi podlaga za presojo, ali je izjava o nadaljevanju kazenskega pregona podana v zahtevanem roku, torej ali je pravočasna.

Izrek

Pritožbi oškodovanca kot tožilca S. R. se ugodi in se napadeni sklep glede tega oškodovanca razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom II K 6426/2012 z dne 2. 2. 2017 na podlagi prvega in drugega odstavka 293. člena v zvezi s 1. točko 357. člena ter s 429. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega Z. Š., ki mu je obtožba očitala storitev kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona in potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, odvetnika J. J., proračun. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP je oškodovance B. B., S. R., P. F. in A. K. s premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo.

2. Zoper sklep se je pritožil oškodovanec S. R., ki v pritožbi uvodoma navaja več pritožbenih razlogov, iz njene obrazložitve pa je razvidno, da uveljavlja le pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ker je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da nima interesa za nadaljevanje kazenskega pregona. Pritožbenemu sodišču predlaga, da mu dovoli vrnitev v prejšnje stanje, da bo podal izjavo o nadaljevanju kazenskega pregona, podrejeno pa predlaga, da napadeni sklep razveljavi in obdolženca spozna za krivega storitve kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. členu KZ-1.

3. Pregled zadeve je pokazal, da je pritožba utemeljena.

4. Sklep sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da v obravnavani zadevi, potem ko je državna tožilka umaknila obtožni predlog, s katerim je obdolženemu Z. Š. očitala storitev kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1, oškodovanci niso podali izjav, da kot tožilci nadaljujejo kazenski pregon, zaradi česar je kazenski postopek ustavilo. Oškodovanec S. R. pa v pritožbi navaja, da o pravici, da lahko nadaljuje kazenski pregon, ni bil obveščen, saj mu sporočilo, da to lahko stori, ni bilo vročeno ne doma ne na delovnem mestu, pa tudi ne po katerem od njegovih odraslih družinskih članov, zaradi česar izjave o nadaljevanju kazenskega pregona ni mogel podati.

5. ZKP v prvem odstavku 117. člena določa načine vročanja, v prvem odstavku 118. člena pa določa, kako se vroči sodno pisanje, ki ga je potrebno osebno vročiti. Vsa pisanja, ki jih mora sodišče vročiti procesnih udeležencem, se naslovnikom vročijo osebno ali posredno s tako imenovano nadomestno vročitvijo. Sporočilo oškodovancu, da lahko v roku osmih dni od njegovega prejema poda izjavo o nadaljevanju kazenskega pregona, zahteva takšno vročitev, saj gre za sporočilo udeležencu postopka o njegovih procesnih pravicah. Sodišče mora nedvomno ugotoviti, ali je oškodovanec sporočilo prejel, saj je šele v primeru, ko se ob izkazani vročitvi nanj ni odzval, mogoče sklepati, da za nadaljevanje kazenskega pregona nima interesa, opravljena vročitev pa je tudi podlaga za presojo, ali je izjava o nadaljevanju kazenskega pregona podana v zahtevanem roku, torej ali je pravočasna. S. R. je svoj naslov v B. v Republiki Slovaški sodišču sporočil na glavni obravnavi 30. 5. 2016, na ta naslov (kjer je nato sprejel sklep o ustavitvi postopka) pa mu je sodišče priporočeno po pošti poslalo sporočilo, da lahko nadaljuje kazenski pregon. Iz vrnjenega sporočila je iz pripisa slovaške pošte na kuverti razvidno le, da naslovnik pošte ni prevzel, kar pa ne potrjuje sklepanja, da je bil o poštni pošiljki obveščen, pa je ni dvignil, in takšna vročitev ni skladna z določbami ZKP o vročanju. Za državljane Republike Slovenije je sicer način vročanja v tujini določen v četrtem odstavku 124. člena ZKP, to je s posredovanjem diplomatskega ali konzularnega predstavništva Republike Slovenije v tuji državi.

6. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in napadeni sklep glede oškodovanca S. R. razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo v nadaljnji postopek. Sodišče prve stopnje bo navedenemu oškodovancu ponovno poslalo sporočilo, da lahko nadaljuje kazenski pregon, po opravljeni vročitvi, iz katere bo nedvomno razvidno, da je sodno pisanje prejel, in glede na njegov odziv, pa bo postopek nadaljevalo oziroma ustavilo.

7. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

20.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep II Kp 5940/2014
• VSM Sklep IV Kp 28711/2017
• VSM Sklep IV Kp 27742/2016