VSM Sklep I Ip 283/2017

Jedro

Opredelitev preživnine v obravnavani sodbi nima pomena samostojnega izvršilnega naslova za plačilo preživnine vsakega od staršev otroku, kot neutemeljeno meni upnik. Tako razumevanje bi pripeljalo do absurdne situacije, da bi upnik kot otrok prejel preživnino, ki krije njegove mesečne potrebe dvakrat. Prvič v okviru izvrševanja skupnega starševstva in drugič celotno preživnino še v denarju, kar je nesprejemljivo z vidika namena preživnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik in dolžnica krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnice in razveljavilo sklep o izvršbi za izterjavo preživnine od 1. 3. 2017 do 30. 11. 2015 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in predlog za izvršbo v tem obsegu zavrnilo.

2. Upnik v pravočasni pritožbi v bistvenem navaja, da se skupno starševstvo ni izvajalo, kot je bilo določeno v sodbi v obliki izmeničnega tedenskega bivanja pri vsakem od staršev. V spornem obdobju je upnik dejansko živel pri očetu, z materjo pa je imel le stike in občasno tam tudi prespal. Pojasnjuje, da so izpovedbe upnika in zaslišanih prič potrdile odsotnost skupnega starševstva. Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da se ugovor dolžnice zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo zavrača navedbe iz pritožbe in poudarja, da se je skupno starševstvo izvajalo obratno, kot je navedeno v pritožbi tako, da je bil večino časa upnik pri materi, nato pa se je preselil k starim staršem. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, saj dovoli izvršbo izključno na njegovi podlagi (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Obstoja in obsega terjatve iz izvršilnega naslova zaradi načela stroge formalne legalitete ne sme preverjati, niti izvršilnega naslova ne sme dopolnjevati.

6. Upnik je oprl svoj predlog za izvršbo preživnine na pravnomočno razvezno sodbo Okrožnega sodišča P 381/2016 z dne 6. 3. 2007, iz katere izhaja, da se vzgoja in varstvo upnika uredi na način, da se določi skupno starševstvo. Pravnomočni učinki pravnih razmerij, ki iz takšne odločitve izhajajo, vežejo tako starše, upnika kot mladoletnega otroka in sodišče, vanje pa je dopustno posegati le po predpisanem postopku razveljavitve ali spremembe pravnomočne odločitve. V obravnavani zadevi nobena od strank ni zatrjevala, da bi bila pravnomočna odločitev spremenjena ali razveljavljena, s čimer je pravne učinke med upnikom in dolžnico še vedno pravilno presojati glede na zakonsko ureditev skupnega starševstva. Po pojasnjenem izvršilno sodišče ni imelo pooblastila, da bi v pravnomočno oblikovano razmerje glede vzgoje in varstva posegalo. Vse pritožbene navedbe, ki so usmerjene v zatrjevanje drugačnega razmerja od tistega, ki je opredeljeno v predloženi pravnomočni sodbi, po pojasnjenem nimajo pomena.

7. Skupno starševstvo pomeni, da imata oba od staršev varstvo in vzgojo otroka skupaj in otrok nikomer ni posebej dodeljen (105. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR). Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, sta odločitvi o vzgoji in varstvu ter preživljanju neposredno povezani tako, da je način preživljanja odvisen od odločitve o vzgoji in varstvu. Odločitev o preživljanju je v obravnavani zadevi dopustno razlagati le v pojasnjenem kontekstu in ne samostojno. Pri skupnem starševstvu oba starša poskrbita za otroka glede preživljanja na način, da mu v okviru deljene skrbi za vzgojo in varstvo zagotovita življenjske razmere, potrebne za njegov razvoj. Opredelitev obveznosti preživljanja v obravnavani sodbi sledi temu tako, da je opredeljen polovičen prispevek očeta in matere k pokrivanju celotnih otrokovih (upnikovih) potreb.

8. Opredelitev preživnine v obravnavani sodbi po pojasnjenem nima pomena samostojnega izvršilnega naslova za plačilo preživnine vsakega od staršev otroku, kot neutemeljeno meni upnik. Tako razumevanje bi pripeljalo do absurdne situacije, da bi upnik kot otrok prejel preživnino, ki krije njegove mesečne potrebe dvakrat. Prvič v okviru izvrševanja skupnega starševstva in drugič celotno preživnino še v denarju, kar je nesprejemljivo z vidika namena preživnine. Preživnina je vezana na obseg stroškov življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (drugi odstavek 129.a člena ZZZDR). Ko so ti v celoti enkrat pokriti v okviru izvrševanja varstva in vzgoje otroka s strani obeh od staršev (skupno starševstvo), ni razloga še za plačilo v denarju.¹ Iz obravnavane sodbe izhaja, da so z v izreku opredeljenim skupnim preživninskim mesečnim zneskom zajeti vsi stroški življenjskih potreb dolžnika, tako ne gre niti za morebitno dodatno dajatev zunaj zakonskega okvira preživljanja otrok. Namen navedbe preživnine v sodni odločbi, ki določa skupno starševstvo, je lahko le v opredelitvi razmerja med starši glede prispevka k preživljanju, ki glede na materialne ter pridobitne zmožnosti vsakega od staršev ni vedno nujno enak.

9. Ker je podan ugovorni razlog pomanjkanja izvršilnega naslova za izterjevano obveznost preživnine (1. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), je sodišče prve stopnje pravilno ugovoru v celoti ugodilo in sklep o izvršbi v delu, v katerem je bil z ugovorom izpodbijan, razveljavilo ter posledično v enakem obsegu zavrnilo predlog za izvršbo.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ). Odgovor na pritožbo, v katerem dolžnica ni podala pravno pomembnih navedb, pa ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Upoštevamo, da tudi v primeru, da je otrok dodeljen v vzgojo in varstvo le enemu od staršev, ta ne plačuje tudi preživnine v denarju, ampak jo plača le tisti, ki mu otrok ni dodeljen. Pri skupnem starševstvu pa je otrok dodeljen obema skupaj, tako nihče nima še posebne obveznosti plačila preživnine v denarju.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Ip 243/2015
• VSK sklep II Ip 555/2007
• VSM sklep I Ip 379/2016