VSM Sodba I Cp 84/2017

Jedro

Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti in da bi bilo škodo, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake, mogoče od prvega toženca zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov (torej z zahtevkom za odpravo napak oziroma povračilo stroškov za odpravo napak, znižanje plačila ali odstop od pogodbe) in ne z zahtevkom za povračilo škode, kot sta ga postavila tožnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka in druga tožena stranka krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za nerazdelno plačilo 129.272,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2011 dalje do plačila (točka I izreka). Tožeči stranki (v nadaljevanju tožnika) je naložilo, da prvi toženi stranki (v nadaljevanju prvi toženec) v roku 15 dni od prejema sodbe povrne pravdne stroške v znesku 4.255,39 EUR (točka II izreka) in da drugi toženi stranki (v nadaljevanju drugi toženec) povrne pravdne stroške v znesku 4.184,90 EUR (točka III izreka), vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti.

2. Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in 8., 14. ter 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava pritožujeta tožnika. Navajata, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so vse v tem postopku ugotovljene napake že bile ugotovljene v prevzemnem zapisniku iz leta 2009 v nasprotju s podatki spisa, zlasti s pisnim izvedenskim mnenjem. Tudi na ogledu dne 2. 4. 2015 so bile ugotovljene nove nepravilnosti, o čemer je bilo med strankami na ogledu doseženo soglasje, sodišče pa ga ni pravilno povzelo v zapisnik, na kar sta tudi pravočasno opozorila med postopkom. Sodišče prve stopnje se ne bi smelo opreti na neprepričljivi izpovedbi tožencev in tudi ne na izvedensko mnenje A.S., ki ni več sodni izvedenec. Poleg tega pa se je sodišče samo postavilo v vlogo izvedenca. Zlasti ne bi smela biti upoštevana pisna dopolnitev mnenja, na katero sta tožnika podala vsebinske pripombe, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo ter mnenja ni dopolnilo oziroma postavilo novega izvedenca, kakor tudi ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem K.F. Prav tako ni obrazloženo, da je obstajal dogovor o uporabi lesa druge kvalitete, sodišče pa tudi ni obrazloženo zavrnilo dokaznega predloga z ogledom hiše prvega toženca. Tudi ni jasno, do kakšnih odmikov na podlagi skice je prišlo. V spisu ni nobenih podatkov o tem, da tožnika objekta nista redno barvala in vzdrževala. Izvedenec A.S. lesa ni vzorčil, kar bi moral storiti. V predmetni zadevi bi moral biti angažiran izvedenec s področja lesarstva oziroma gradnje lesenih stavb. Toženca nista izpolnila obveznosti po sklenjeni poravnavi. Objekt ne more biti manj vreden v letu 2013 zaradi napak, ki so obstajale že v letu 2009, temveč je manj vreden zaradi novo nastalih napak. Predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse z ustrezno stroškovno posledico .

3. Drugi toženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb. Sodba ima vse razloge o odločilnih dejstvih, ki niso nejasni ali sami med seboj v nasprotju, zato uveljavljana bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.¹ Tožnika skušata preko te kršitve izpodbijati dokazno oceno sodišča prve stopnje (kar bo obrazloženo v nadaljevanju), zato pritožbena graja navedene kršitve ni utemeljena. Prav tako se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh odločilnih navedb strank (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). V okviru zatrjevanj strank in zanje ponujenih dokazov je bilo pravno relevantno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Tožnika sta s prvim tožencem kot izvajalcem sklenila gradbeno pogodbo za gradnjo lesene hiše, z drugim tožencem pa pogodbo o nadzoru nad izvajanjem gradnje. V tej pravdi zahtevata plačilo odškodnine za škodo, ki bi jima naj nastala zaradi nestrokovne in nekvalitetne izvedbe gradbenih del in neustreznega nadzora nad izvajanjem del. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da določena gradbena dela niso bila izvedena v skladu s projektno dokumentacijo oziroma gradbenim dovoljenjem, vendar je med strankami obstajalo soglasje za odmik od načrta, kar je ugotovilo na podlagi prepričljivih izpovedb prvega in drugega toženca. Pritožba ne izpodbija konkretizirano, da med strankami ni bilo soglasja za odmike od projektne dokumentacije oziroma načrta za gradnjo. Ker so bile torej naknadne spremembe dogovorjene, odmiki od projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja ne pomenijo stvarnih napak. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zoper drugega toženca pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi, ker je ugotovilo, da je drugi toženec pravilno izpolnil svoje pogodbene obveznosti, tako da je opravil ustrezni nadzor nad gradnjo (15. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).²

7. Pritožbeni očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o tem, da so se stranke dogovorile, da bo za gradnjo hiše uporabljen les II. kategorije, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, da iz projektne dokumentacije ne izhaja, kakšna je bila dogovorjena kvaliteta lesa, vendar pa uporaba lesa I. kategorije za bivalne objekte ni nujna (12. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke A.S. je ugotovilo, da gre za standardno konstrukcijo in da so za les druge kategorije značilne določene grče, zvijanja in razpoke, kot tudi obstajajo na predmetni hiši.

8. Sodišče prve stopnje je nadalje na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da so bile v tem postopku ugotovljene stvarne napake na hiši (pri katerih ne gre za odmik od projekta oziroma zgolj za značilnost lesa druge kategorije) že predmet prevzemnega zapisnika z dne 9. 6. 2009 (točka 13 obrazložitve izpodbijane sodbe). Tožnika in prvi toženec so v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 324/2009 sklenili sodno poravnavo z dne 16. 2. 2010, s katero so se dogovorili, da tožnika sama odpravita napake, ki so predmet prevzemnega zapisnika z dne 9. 6. 2009 (razen morebitnih napak na strehi). Tožnika sta se v poravnavi prvemu tožencu zavezala plačati 6.000,00 EUR (od sicer zahtevanih 39.963,26 EUR), s čimer so bili zaključeni vsi spori, ki so izvirali iz navedene pravde. Ker tožnika v tem postopku nista dokazala, da bi po sklenitvi sodne poravnave z dne 16. 2. 2010 nastale nove napake, ki niso bile predmet zapisnika z dne 9. 6. 2009, je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.³

9. Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev, da so napake, ki jih ugotavlja izvedenec A.S. v pisnem izvedenskem mnenju, že bile predmet prevzemnega zapisnika z dne 9. 6. 2009, oprlo zlasti na njegovo ustno zaslišanje in ni samo ugotavljalo dejstev, za katero je potrebno strokovno znanje, kot to zatrjuje pritožba. Izvedenec je v ustnem zaslišanju glede posameznih napak spremenil svoje mnenje. V pisnem mnenju je namreč navedel, da so zgolj določene stvarne napake, ki jih sam ugotavlja, že bile predmet prevzemnega zapisnika z dne 9. 6. 2009, nato pa je v ustnem zaslišanju pojasnil, da so določene napake v prevzemnem zapisniku opisane bolj na splošno, sicer pa je glede vseh ugotovljenih napak pojasnil, da lahko pomenijo napake, ki so navedene tudi v zapisniku z dne 9. 6. 2009. Sodišče prve stopnje je tako vsako posamezno napako oziroma sklop napak, kot so bile na podlagi izvedenskega mnenja ugotovljene v tem postopku (razpoke in špranje na različnih elementih, grčavost lesa, deformacije v kopalnici itd.), primerjalo s prevzemnim zapisnikom z dne 9. 6. 2009 in ugotovilo, da se prekrivajo. Ni pritrditi pritožbi, da so ugotovitve sodišča prve stopnje v nasprotju z navedbami strank, saj sta se toženca v postopku na prvi stopnji sklicevala na sklenjeno sodno poravnavo in prevzemni zapisnik ter navajala, da po sklenitvi sodne poravnave ni prišlo do novih napak na hiši. Ugotovitve sodišča prve stopnje tudi niso v nasprotju z izvedenimi dokazi, saj temeljijo na izvedenskem mnenju in zaslišanju pravdnih strank, pri čemer je dokazna ocena celostna in prepričljiva ter ustreza metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP⁴ . Sodišče prve stopnje tudi ni svojih ugotovitev oprlo zgolj na izpovedbi tožencev, temveč je njune izpovedbe ocenilo na podlagi vseh izvedenih dokazov (zlasti izvedenskega mnenja).

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se stanje hiše slabša, saj je les na določenih mestih pričel gniti in v hišo zamaka, prav tako se določene razpoke zaradi dodatne izsušitve in nezadostne zaščite z barvanjem večajo. Pri tem je sodišče prve stopnje svoje ugotovitve, da tožnika nista odpravila vseh napak po letu 2009, oprlo tudi na njune izpovedbe, v katerih sta potrdila navedeno dejstvo. Prav tako izhaja iz izpovedbe prvega toženca, da les ni bil redno barvan, drugi toženec pa je izpovedal, da so se dogovorili, da bosta tožnika objekt prebarvala sama. Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na podlagi katerih dokazov je ugotovilo, da tožnika nista odpravila vseh napak na hiši, kot sta se zavezala v sodni poravnavi, tako ne držijo.

11. Stanje lesene hiše ni popolnoma enako kot je bilo v letu 2009. Vendar pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi bile ugotovljene druge oziroma skrite napake, ki jih tožnika v letu 2009 nista mogla opaziti, oziroma ne bi mogla pričakovati, da se bodo določene v letu 2009 ugotovljene napake zaradi lastnosti lesa in poteka časa slabšale in povečale. Navedeno izhaja tudi iz ugotovitev sodišča prve stopnje na opravljenem ogledu dne 2. 4. 2015, na katerem je sodišče ugotovilo nepravilnosti kot so razpokane stene, tla, stropniki, nezaščiten les, nestrokovno vgrajena vrata in drugi deli ipd., kar je razvidno iz zapisnika ogleda z dne 12. 5. 2015. Glede na dejstvo, da se stanje lesa z leti spreminja in slabša, je sodišče prve stopnje zapisalo, da gre za nove pomanjkljivosti, ne pomeni pa takšen zapis, da gre za stvarne napake, ki niso bile predmet prevzemnega zapisnika z dne 9. 6. 2009. Glede na navedeno na odločitev ne more vplivati, da so se stranke na ogledu v aprilu 2015 strinjale, da so na hiši od leta 2009 oziroma od leta 2013 naprej pa do leta 2015 nastale določene spremembe oziroma pomanjkljivosti.

12. Pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti novega cenilca za nepremičnine oziroma dopolniti že izdelano mnenje, ni utemeljen. Izvedenec A.S. je po ustnem zaslišanju na naroku svoje mnenje še pisno dopolnil, in sicer glede tržne vrednost nepremičnine leta 2013 brez napak in tržne vrednosti iste nepremičnine z ugotovljenimi stvarnimi napakami v enakem obdobju. Tožnika sta na to dopolnitev podala pripombe in nato na zadnjem naroku predlagala postavitev novega cenilca. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sicer oprlo tudi na dejstvo, da je razlika v tržni vrednost nepremičnine v letu 2013 z napakami in brez napak manjša kot znesek, za katerega je bilo ob sklenitvi sodne poravnave znižano zahtevano plačilo v pravdi Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 324/2009. Navedeno dejstvo pa za odločitev v tej zadevi ni odločilno. Ob ugotovitvi, da se po sklenitvi sodne poravnave na hiši niso pojavile nove napake oziroma spremembe, ki jih tožnika ne bi mogla pričakovati, namreč ni pomembno, kakšna je razlika v vrednosti hiše z napakami ali brez napak. Tudi če bi bila razlika večja (kot to zatrjujeta tožnika) zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi. Sicer pa tožnika niti nista postavila zahtevka za znižanje plačila, ki je oblikovalne narave,⁵ in tudi nista podala ustreznih navedb za znižanje kupnine. V primeru postavljenega zahtevka za znižanje kupnine bi se namreč plačilo v skladu s 640. členom OZ v zvezi s 660. členom OZ znižalo v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe z napako in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako (torej ne glede na razliko v vrednosti nepremičnine v letu 2013). K temu je še dodati, da je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti in da bi bilo škodo, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake, mogoče od prvega toženca zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov⁶ (torej z zahtevkom za odpravo napak oziroma povračilo stroškov za odpravo napak, znižanje plačila ali odstop od pogodbe) in ne z zahtevkom za povračilo škode, kot sta ga postavila tožnika.⁷

13. Izvedensko mnenje, ki si ga pridobi stranka sama zunaj pravdnega postopka, se lahko upošteva zgolj kot del strankinih trditev.⁸ Sodišče prve stopnje je tako izvedensko mnenje K.F. v izpodbijani sodbi pravilno upoštevalo kot navedbe tožnikov in se do njih opredelilo. K.F. pa ni bilo dolžno zaslišati, saj svoje dokazne ocene ne bi moglo opreti ne njeno mnenje oziroma izpovedbo, ker je bil tem postopku postavljen sodni izvedenec, s pomočjo katerega je ugotavljalo dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Prav tako sodišče nima strokovnega znanja, da bi primerjalo kvaliteto lesa hiše prvega toženca in kvaliteto lesa hiše tožnikov, zato sodišče prve stopnje ogleda hiše prve toženca ni bilo dolžno opraviti.

14. Tudi ni pritožbenim navedbam, da lahko sodišče postavi za izvedenca le izvedence, ki so sodno zapriseženi izvedenci in vpisani v imeniku izvedencev. 245. člen ZPP nalaga sodišču zgolj, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. Ni pa nujno, da se za izvedenca v vsaki zadevi določi sodni izvedenec. Tako tudi ni relevantno, če A.S. ni več vpisan v imenik sodnih izvedencev, ker je med postopkom prišlo do izbrisa iz imenika, in sodišču druge stopnje ni potrebno opraviti v pritožbi predlagane poizvedbe o tem, kdaj je bil A.S. izbrisan iz imenika sodnih izvedencev.

15. Tožnika sta v postopku na prvi stopnji predlagala, da sodišče postavi izvedenca gradbene stroke s področja tesarstva. Po prejemu sklepa, s katerim je sodišče izvedensko delo naložilo izvedencu gradbene stroke A.S., in tudi v pripombah na izdelano mnenje, nista ugovarjala, da bi izvedensko delo moral opraviti izvedenec druge stroke. Pritožbena navedba, da bi v predmetni zadevi moral biti postavljen izvedenec s področja lesarstva oziroma gradnje lesenih stavb, je tako prepozna, zato je ni mogoče upoštevati (337. člen ZPP). Enako velja za pritožbeno navedbo, da bi moral izvedenec les vzorčiti, za kar izvedenec A.S. ni usposobljen, kot je sam izpovedal. Tudi nevedno bi morala tožnika uveljavljati že v pripombah na mnenje v postopku na prvi stopnji.

16. Vse navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Tožnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo nista uspela (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako je drugi toženec dolžan sam kriti stroške odgovora na pritožbo, ker njegov odgovor na pritožbo v ničemer ni pripomogel k rešitvi zadeve in zato ti stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Ta kršitev je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.
² Drugače kot odgovornost izvajalca (prvega toženca) odgovornost nadzornika nima narave odgovornosti za stvarne napake. Nadzornik odgovarja investitorju za škodo, ki jo je le-ta utrpel, ker nadzorni organ svojega dela ni opravil z ustrezno strokovno skrbnostjo. Prim. VSL sklep in sodba I Cpg 1375/2010 z dne 30. 11. 2010.
³ Na napake, ki niso bile navedene v prevzemnem zapisniku, bi se lahko tožnika v tem postopku sklicevala le, če bi šlo za napake, ki jih pri običajnem pregledu ni bilo mogoče odkriti (634. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ, v zvezi s 633. in 660. členom OZ).
⁴ Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
⁵ VSRS Sodba II Ips 38/2012 z dne 17. 10. 2013.
⁶ Na kar je opozoril že prvi toženec v odgovoru na tožbo.
⁷ Le povrnitev druge škode (negativne posledice, ki nastanejo zaradi napak opravljenega posla v naročnikovi sferi in jih ni mogoče odpraviti z uveljavitvijo jamčevalnih zahtevkov - npr. zaradi nezmožnosti uporabe stvari z napako) je mogoče uveljavljati z odškodninskim zahtevkom po drugem odstavku 637. člena OZ. Prim. Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba 2004, str. 875.
⁸ VSRS Sodba II Ips 780/2006 z dne 26. 2. 2009.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba Cp 327/2020
• VSL Sodba in sklep I Cpg 338/2018
• VSL sodba in sklep II Cpg 268/2010