VSM sklep I Cp 80/2011

Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. V trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listine, na podlagi katerih odloča o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke po uradni dolžnosti, to je dne 9. 11. 2004, je pritožnik bil zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin. Vsa ta, s katerimi pritožnik utemeljuje svojo pritožbo, nastala po tem, ko je zemljiškoknjižno sodišče v predmetni zadevi že začelo postopek za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, na pravilnost izpodbijanega zemljiškoknjižnega sklepa ne morejo vplivati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa Dn 14864/2004.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru In 417/2004 z dne 25. 10. 2004, izdanega na predlog upnice Republike Slovenije zoper dolžnika D.Š. s.p., pri nepremičninah: parc. št. 96.S, vl. št. 295, k.o. ..., last dolžnika do celote, kot glavni nepremičnini in parc. št. 981, 982, 984/1, 984/2, 95.S in 561.S, vl. št. 296 k.o. ..., pri deležu dolžnika do 1/2 celote, kot drugi nepremičnini, dovolilo zaznambo izvršbe v korist upnice Republike Slovenije in vknjižbo hipoteke v korist upnice Republike Slovenije za denarno terjatev v znesku 23.983,94 EUR (prej 5,747.512,06 SIT) s pripadki. V II. točki izreka je še odločilo, da se listine, ki so bile podlaga za vpis, vložijo v zbirko listin naslovnega sodišča pod Dn 14864/2004.

Zoper navedeni sklep se pravočasno, po svojem pooblaščencu pritožuje D.Š., ki uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je glede na poravnavo, sklenjeno dne 21.11.2006 pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v zadevi III P 1187/2005, M.Š. postala solastnica skupno idealnega deleža 3/4 od celote vl. 296 št., k.o. ..., h kateri so pripisane parc. št.981, 982, 984/1, 984/2, 984/4, 95.S in 561.S, in tudi idealnega deleža 3/4 od celote vl. št. 295 k.o. .... Dolžnik pa je ostal solastnik nepremičnin vl. št. 295 in 296, k.o. … zgolj v deležu 1/4 od celote. M.Š. je nato z darilno pogodbo svoj solastniški delež 3/4 od celote vl. št. 295 in 296 in podarila M.S., ki je tako postala lastnica predmetnih nepremičnin. Ker je sedaj slednja v navedenem delu lastnica nepremičnin, ki so predmet tega postopka zato, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen, ocenjuje, da sodišče ne more opraviti zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva povrnitev stroškov pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje, ki je v skladu z drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) ter 366. in 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti s prilagojeno uporabo drugega odstavka 350. člena ZPP, zaključuje, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ter da pritožba ni utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče je zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke opravilo v skladu z določbama 86. in 88. člena ZZK-1 in sicer potem, ko je od izvršilnega sodišča v skladu z določbo tretjega odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) prejelo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke nista dovoljeni, ker pritožnik ni do celote lastnik nepremičnin vl. št. 295 in v deležu 1/2 od celote lastnik nepremičnin vl. št. 296, k.o. ..., kot je navedeno v izpodbijanem sklepu, temveč je solastnik nepremičnin vl. št. 295 in vl. št. 296 k.o. ... le še v deležu 1/4 od celote. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti predmetni postopek začelo dne 9. 11. 2004, in da je bil sklep o dovolitvi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke v korist upnice Republike Slovenije izdan 7. 10. 2010. V 10. členu ZZK-1 je uzakonjeno načelo vrstnega reda. Na njegovi podlagi zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 10. člena ZZK-1). Vrstni red pridobitve stvarne pravice se določi po trenutku, od katerega začne učinkovati vpis te pravice (drugi odstavek 10. člena ZZK-1). Vrstni red vpisane pravice se lahko spremeni samo pod pogoji, določenimi s tem zakonom (tretji odstavek 10. člena ZZK-1). V trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listine, na podlagi katerih odloča o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke po uradni dolžnosti, to je dne 9. 11. 2004, je pritožnik bil zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin pripisanih k vl. št. 295, k.o. ... do celote in nepremičnin pripisanih k vl. št. 296, k.o. ... do 1/2 od celote in pred tem še ni bil vložen predlog ter začet zemljiškoknjižni postopek za vknjižbo lastninske pravice na drugo osebo. Pritožnik je pritožbi sam navedel, da je bila poravnava, na podlagi katere je M.Š. postala lastnica nepremičnin pripisanih k vl. št. 295 in 296, k.o. ... do 3/4, sklenjena šele 21. 11. 2006, šele nato pa je M.Š. z darilno pogodbo lastništvo svojega idealnega deleža 3/4 na obeh vl. št. 295 in 296, k.o. ... prenesla na M.S.. Ker so vsa ta, s katerimi pritožnik utemeljuje svojo pritožbo, nastala po tem, ko je zemljiškoknjižno sodišče v predmetni zadevi že začelo postopek za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, na pravilnost izpodbijanega zemljiškoknjižnega sklepa ne morejo vplivati.

V zvezi s pritožbeno navedbo, da sklep o izvršbi, ki je podlaga za začetek postopka zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke, še ni pravnomočen, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da nepravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne predstavlja ovire za zaznambo izvršbe, ker po določbi tretjega odstavka 45. člena ZIZ izvršilno sodišče tak sklep o izvršbi pošlje v zaznambo izvršbe zemljiškoknjižnemu sodišču takoj po njegovi izdaji in ne šele po njegovi pravnomočnosti.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, je v skladu z 2. točko tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke.

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (120. člen ZZK-1 v zvezi s 35. členom ZNP ter prvim odstavkom 165. člena ZPP in prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

03.05.2011

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 1057/2006
• VSL sklep I Cp 307/2010
• VSL sklep II Cp 949/2011