zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

Zaradi razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije za obdobje 30 dni, je 19.10.2020 predsednik Vrhovnega sodišča izdal odredbo o posebnih ukrepih iz 83. člena Zakona o sodiščih. V tem času procesni in materialni roki tečejo, sodišča pa opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje.

Opozarjamo pa, da razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Na sodišče lahko pridejo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.

pomembno

zapri pomembno

Zaradi razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije za obdobje 30 dni, je 19.10.2020 predsednik Vrhovnega sodišča izdal odredbo o posebnih ukrepih iz 83. člena Zakona o sodiščih. V tem času procesni in materialni roki tečejo, sodišča pa opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje.

Opozarjamo pa, da razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Na sodišče lahko pridejo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

odločitve

Oddelki

Civilni oddelek
Gospodarski oddelek
Izvršilni oddelek
Kazenski oddelek
Oddelek za prekrške

Termin


Omejitev prikaza na dokumente, ki vsebujejo:

dodaj pogoj
izberiodločbadokumentdatum sejeoddelekpodročjejedroinstitut
VSL Sodba VII Kp 27251/2014VSL0001581112.09.2018Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVODejstvo, da so bili delavci seznanjeni s finančnimi težavami obdolženčeve družbe in so v izplačilo le neto plač (iz eksistenčnih razlogov) privolili, ter obdolženčeva skrb (tudi) za ohranitev zaposlitev delavcev in njihovo eksistenco, pri čemer ni mogoče spregledati, da je obdolženi na ta način varoval tudi obstoj svoje družbe, ki brez delavcev ne bi bila zmožna nadaljnjega poslovanja,...kršitev temeljnih pravic delavcev - pravica do plačila - finančne težave delodajalca - prispevki za socialno varnost - neplačilo prispevka - neto in bruto plača - neizplačilo plače - krivda
VSL Sodba VII Kp 26785/2017VSL0003393612.05.2020Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOKaznivo dejanje krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena KZ-1 je praviloma mogoče izvršiti le s storitvijo, izjemoma z molčanjem, tedaj z opustitvijo. Popolno molčanje, ko priča sploh ne odgovarja, ni kaznivo dejanje, prav tako ne, če zamolči nekaj, kar glede na procesne določbe ni zavezana odgovoriti. Molčanje pa je lahko kriva izpoved tedaj, kadar priča izpoveduje, vendar med...kaznivo dejanje krive izpovedbe - dolžnost govoriti resnico - molk - opustitveno ravnanje - pravni pouk priči
VSL Sodba VII Kp 26656/2016VSL0003144406.11.2018Kazenski oddelekKAZENSKO PROCESNO PRAVOPostopanje sodišča prve stopnje, ko je predlog pooblaščenca kot tožilca za postavitev novega izvedenca cestnoprometne stroke iz razloga nepristranskosti izvedenca ocenilo kot predlog za izločitev nedovoljenih dokazov, je zmotno. Sodišče prve stopnje bi moralo predlog pooblaščenca oškodovanca kot tožilca ocenjevati v smislu določb 251. člena in 44. člena ZKP.izvedenec - izločitev izvedenca - pristranskost - videz nepristranskosti
VSL Sodba VII Kp 26445/2015VSL0000203814.02.2017Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOPodana je nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obsodba obdolženki, saj so bile posledice obdolženkinih ravnanj odpravljene.protipraven odvzem prostosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - oprostilna sodba
VSL Sodba VII Kp 25702/2016VSL0002840016.10.2019Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOObdolženca sta zato, da bi preprečila izvršbo na nepremičnine, notarju predložila neresnično posojilno pogodbo in v notarskem zapisu sklenila še sporazum o ustanovitvi maksimalne hipoteke. Če bi med obdolžencema obstajala volja zavarovati resnično obstoječe upniško razmerje na podlagi posojilne pogodbe in bi "izkoristila" dejstvo, da ob razglasitvi obsodilne sodbe zoper enega od obdolžencev...kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - notarski zapis - sporazum o ustanovitvi hipoteke - posojilna pogodba - upniško dolžniško razmerje - resnična volja - spravljanje notarja v zmoto
VSL Sodba VII Kp 24869/2012VSL0000142817.11.2016Kazenski oddelekIZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOInkriminirana je situacija, v kateri storilec od oškodovanca (dolžnika) izterja več kot slednji dolguje, pri čemer slednji dolguje vsaj nekaj. Potem je še toliko bolj logično, pričakovano in upravičeno, da je inkriminirana tudi situacija, v kateri oškodovanec ne dolguje ničesar, storilec pa od njega, torej od osebe, ki sploh nima statusa dolžnika, vseeno nekaj izterja. Oziroma poskuša...kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - razlaga kazenskega zakona - načelo zakonitosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - izterjava zneska od osebe, ki ni dolžnik - izvršilni naslov - elektronska izvršba - verodostojna listina
VSL Sodba VII Kp 2476/2018VSL0003246801.04.2020Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOV razpravni dvorani se po razglasitvi sodbe in med obrazložitvijo razlogov za odreditev pripora prav gotovo ni odvijala razprava o vprašanjih javnega pomena, obdolženec pa ni izrazil ne kritike ne komentarja k sojenju oz. k odločitvi. Če se sodnico med izvrševanjem sodne funkcije nazove s "prasico", in to s strani osebe, ki je navzoča kot javnost, tega nikakor ni mogoče umestiti pod (vsaj)...kaznivo dejanje razžalitve - razžalitev sodnika - svoboda izražanja
VSL sodba VII Kp 24526/2016VSL008620701.02.2017Kazenski oddelekKAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVOPodana je nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obsodba za obdolženca. Vrednost ukradene stvari je bila 0,61 EUR, škodo pa je obdolženec želel povrniti že na kraju kaznivega dejanja.tatvina – majhna vrednost ukradene stvari – nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami obsodbe – oprostilna sodba
VSL Sodba VII Kp 24481/2016VSL0000362430.08.2017Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVODejanski opis kaznivega dejanja predstavlja le običajno neizpolnitev pogodbe oziroma kršitev civilnopravne obveznosti. Opis izvršitvenega ravnanja bi moral navajati dejanske okoliščine, ki naj bi jih obdolženka prikrivala ali jih lažnivo prikazovala ter na ta način preslepila oškodovanko. Šele potem bi v zadostni meri kazal na zavedanje obdolženke ob vsakokratnem naročilu ali nakupu, da...kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - dejanski opis kaznivega dejanja - prikrivanje dejanskih okoliščin - civilnopravno razmerje - kršitev kazenskega zakona - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - goljufiv namen
VSL Sodba VII Kp 23382/2014VSL0002544723.08.2018Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOGlede pogojne obsodbe z varstvenim nadzorom, ki vključuje pomoč, nadzor ali varstvo, morajo biti najprej izpolnjeni pogoji po 63. členu KZ-1, šele nato sodišče (ob izrečenem tovrstnem ukrepu) lahko odredi eno ali več navodil po 65. členu KZ-1. To pomeni, da obveznosti kot jih določa 63. člen KZ-1, ni mogoče zamenjevati z že omenjenimi navodili, ki dejansko pomenijo le neke vrste...pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - izbira navodil
VSL sodba VII Kp 22744/2016VSL008619610.01.2017Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOObdolženec nad oškodovancem ni izvajal prisile v takšnem smislu, da bi slednji moral kaj trpeti in se je tudi takoj, ko je oškodovanec hotel poklicati policijo, umaknil in odšel. Življenjsko logično in neizogibno pa je, da je vsaj nekaj trenutkov trpel, bil izpostavljen obdolženčevim grožnjam, vpitju in žalitvam, saj v nasprotnem primeru sploh ne bi moglo priti do storitve kaznivega...kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje prisiljenja - kršitev kazenskega zakona
VSL Sodba VII Kp 22685/2014VSL0002074004.12.2018Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOV obravnavani zadevi je obsojenec kaznivo dejanje, za katerega je bil obsojen s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 52007/2016, storil, preden je kazen po prejšnji obsodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 22685/2014 prestal. Gre torej za storilca dveh kaznivih dejanj, za katera mu je bilo sojeno v dveh ločenih postopkih, pri čemer mu je bila za obe dejanji izrečena istovrstna kazen...neprava obnova kazenskega postopka - postopek za združitev kazni - kazen zapora - delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - odmera kazni obsojencu
VSL Sodba VII Kp 22544/2017VSL0001315010.05.2018Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOKaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine je t.i. trenutno kaznivo dejanje, oziroma kaznivo dejanje stanja, ki je dokončano z nastankom prepovedanega stanja kot posledice (zabetonirana betonska plošča), vzdrževanje protipravnega stanja (obdolženi betonske plošče ni odstranil) pa ni del predmetnega kaznivega dejanja.protipravno zavzetje nepremičnine - trenutno kaznivo dejanje - prepovedana posledica - protipravno stanje - zastaranje kazenskega pregona - začetek teka zastaralnega roka
VSL Sodba VII Kp 2212/2017VSL0002348610.04.2019Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOPritožnik pravilnosti izpodbijane sodbe ne more omajati z zatrjevanjem, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo obdolženčev zagovor, v katerem je ta pojasnil, da se izrečenih besed oškodovanki zaradi časovne oddaljenosti ne spomni, da je šlo za zdravo "zafrkancijo" in da oškodovanke ni želel prizadeti. Sodišče prve stopnje je v izčrpni obrazložitvi izpodbijane sodbe argumentirano...šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - spolno nadlegovanje - psihično nasilje - ponižanje ali prestrašenost - obrazloženost sodne odločbe - zavrnitev dokaznih predlogov
VSL Sodba VII Kp 21703/2013VSL0000588223.11.2017Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOOpis kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1 je dovolj konkretiziran takrat, ko je iz izreka sodbe razvidno, katerim delavcem, v katerem obdobju in v kakšni skupni višini niso bili plačani prispevki za socialno varnost. Nastanku prepovedane posledice ustreza že dejstvo neplačila predpisanih prispevkov, s čimer je že poseženo v pravice delavcev do socialne varnosti. Obdolženca objektivno...kršitev temeljnih pravic delavcev - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - prepovedana posledica - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - izračun pokojninske osnove - dokazna ocena - direktni naklep - pravice iz socialnega varstva - obvezni prispevki za socialno varnost - objektivna nezmožnost
VSL sodba VII Kp 21280/2014VSL002347225.05.2016Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVOKaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ-1 izvrši tisti, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilčevo ravnanje pri tem je posebej motivirano, saj...kaznivo dejanje goljufije – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov v opisu kaznivega dejanja – goljufivi namen – ustvarjanje zmotne predstave ali prikrivanje dejanskih okoliščin – puščanje v zmoti – kršitev kazenskega zakona
VSL Sodba VII Kp 20911/2016VSL0001644416.10.2018Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOObdolženčev zagovornik ima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni pravni kvalifikaciji obdolženca za izvršitev kaznivega dejanja 9. 1. 2016 obtožbe oprostiti, ne pa navedenega dejanja zgolj izpustiti iz opisa kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe. Gre namreč za dve kaznivi dejanji, zato je med njima podan realni stek. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre pri tem za...kaznivo dejanje grožnje - dve kaznivi dejanji - realni stek - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - preizkus po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev v korist obdolženca
VSL Sodba VII Kp 2062/2019VSL0003795916.09.2020Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOOpis očitanega kaznivega dejanja zajema, glede na izpostavljene karakteristike neugotovljenega predmeta, logično možnost povzročitve težje poškodbe oškodovanca s tem predmetom.ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - določenost predmeta - povzročitev poškodbe - izvedensko mnenje
VSL Sodba VII Kp 19596/2015VSL0000288006.06.2017Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOKadar se storilec upravičeno nahaja v informacijskem sistemu, za dostop do dela informacijskega sistema, za pregledovanja katerega ni pooblaščen, pa ni treba premagati nobenih tehničnih ovir, ni mogoče govoriti o konkretizaciji zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 221. člena KZ-1B. Zaposleni, ki v sferi službene elektronske pošte upravičeno pričakuje zasebnost, je oškodovanec...kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - neupravičen vstop v informacijski sistem - vdor v informacijski sistem - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - kršitev tajnosti občil - službena elektronska pošta - pričakovana zasebnost - status oškodovanca - kazenski pregon - pravočasnost predloga - sprememba sodbe - oprostitev obtožbe
VSL Sodba VII Kp 18935/2018VSL0002650229.08.2019Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOPolitične oziroma javne osebnosti morajo izkazovati višjo stopnjo strpnosti in prenašati tudi oznake, pri katerih gre za izrazito negativne vrednostne sodbe. Pri presoji očitkov storitve kaznivega dejanja razžalitve je treba uporabiti načelo sorazmernosti. Gre za tehtanje med obdolženčevo pravico do svobode izražanja in nedotakljivostjo oškodovančeve telesne in duševne celovitosti,...razžalitev - zasebna tožba - namen zaničevanja - župan - direktor občinske uprave - nosilec javne funkcije - načelo sorazmernosti - svoboda izražanja - čast in dobro ime - javna oseba - kritika nosilca javnih funkcij - oprostilna sodba
 izberi vse

izbrane: izvozi

Isto je, česar ni in kar ne pride na dan.
Idem est non esse et non apparere.