zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

Zaradi razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije za obdobje 30 dni, je 19.10.2020 predsednik Vrhovnega sodišča izdal odredbo o posebnih ukrepih iz 83. člena Zakona o sodiščih. V tem času procesni in materialni roki tečejo, sodišča pa opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje.

Opozarjamo pa, da razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Na sodišče lahko pridejo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.

pomembno

zapri pomembno

Zaradi razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije za obdobje 30 dni, je 19.10.2020 predsednik Vrhovnega sodišča izdal odredbo o posebnih ukrepih iz 83. člena Zakona o sodiščih. V tem času procesni in materialni roki tečejo, sodišča pa opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje.

Opozarjamo pa, da razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Na sodišče lahko pridejo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

odločitve

Oddelki

Civilni oddelek
Gospodarski oddelek
Izvršilni oddelek
Kazenski oddelek
Oddelek za prekrške

Termin


Omejitev prikaza na dokumente, ki vsebujejo:

dodaj pogoj
izberiodločbadokumentdatum sejeoddelekpodročjejedroinstitut
VSL sodba VII Kp 7572/2015VSL008613405.07.2016Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVOKadar je kaznivo dejanje izvršeno v sostorilstvu, kot v obravnavani zadevi, sodišče ni dolžno raziskovati vprašanja, kako sta si sostorilca pridobljeno protipravno premoženjsko korist razdelila. Če gre za neposredno udeležbo več oseb, ki so tako v objektivnem kot v subjektivnem pomenu izvrševale zakonske znake kaznivega dejanja (ali pa odločilno prispevale k izvršitvi), ni bistveno, ali...kazniva dejanja zoper premoženje – goljufija – sostorilstvo – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – ponavljanje zagovorov – protipravna premoženjska korist – delitev koristi med sostorilci – ugotavljanje deležev – odvzem premoženjske koristi – način odvzema premoženjske koristi – premoženjskopravni zahtevek – odločba o premoženjskopravnem zahtevku – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna (nerazdelna) odgovornost sostorilcev za plačilo
VSL sodba VII Kp 75027/2010VSL002331624.03.2015Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVOZa storilca se uporablja zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, če pa se zakon kasneje spremeni, se uporablja zakon, ki je milejši.kršitev kazenskega zakona – časovna veljavnost kazenskega zakona – uporaba milejšega zakona – napačna pravna opredelitev – poškodovanje tuje stvari – tatvina – zastaranje kazenskega pregona – roki za preklic pogojne obsodbe
VSL Sodba VII Kp 73170/2010VSL0000203913.06.2017Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOS tem, ko je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da se bo obsojenka zaposlila, da ima določene prihodke in da preizkusna doba poteče 8. 12. 2018, ugotovilo, da obsojenka iz objektivnih pogojev ni mogla poravnati obveznosti in da ni utemeljeno obsojenki določiti novega roka za izpolnitev obveznosti, je zmotno ugotovilo dejansko stanje.pogojna obsodba - neizpolnitev naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
VSL sodba VII Kp 64894/2012VSL002333123.04.2015Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVOKaznivo dejanje zaposlovanja na črno je tako imenovano trajajoče kaznivo dejanje. Takšna opredelitev kaznivega dejanja kot trajajočega pa je seveda pomembna glede vprašanja zastaranja kazenskega pregona. Po ustaljeni sodni praksi in teoriji pri trajajočih kaznivih dejanjih začne zastaranje teči od takrat, ko je protipravno stanje prenehalo.trajajoče kaznivo dejanje – zastaranje kazenskega pregona – začetek teka zastaralnega roka – kršitev kazenskega zakona – zaposlovanje na črno – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – denarna kazen – izrek denarne kazni – novela KZ-1B
VSL sodba VII Kp 64157/2010VSL002339523.09.2015Kazenski oddelekKAZENSKO PROCESNO PRAVOOb izrečeni pogojni obsodbi z določenim posebnim pogojem, da obsojenka oškodovancem povrne povzročeno škodo, je obsojenka vedela, da se mora potruditi in pokazati pripravljenost, da škodo povrne. Zato njena nezaposlenost, ob izkazani nepripravljenosti škodo povrniti, ni razlog, da se pogojna obsodba ne prekliče.pogojna obsodba – poseben pogoj v pogojni obsodbi – preklic pogojne obsodbe – obvestilo o seji pritožbenega senata
VSL sodba VII Kp 61948/2013VSL008622015.02.2017Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOOb upoštevanju izpovedbe oškodovanke, da je bilo osebno vozilo v času trajanja zakonske zveze z obdolžencem, kupljeno zanjo, da sta po razvezi delila le skupno nepremično premoženje, čemur prisotni obdolženec ni oporekal, ter ob upoštevanju, da sta imela obdolženec in oškodovanka že v času trajanja zakonske zveze vsak svoje vozilo, je sodišče prve stopnje življenjsko izkustveno in...poškodovanje tuje stvari – skupno premoženje zakoncev – lastništvo stvari
VSL Sodba VII Kp 6128/2016VSL0000328723.08.2017Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOSodišče mora v vsakem posameznem primeru na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih ugotavlja s pomočjo izvedenca, presoditi, ali prizadejane poškodbe ustrezajo kriterijem lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Kvalifikator telesnih poškodb po KZ Republike Slovenije ter Mednarodna kvalifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov, na katere se sklicuje pritožnik,...lahka telesna poškodba - zakonski znaki kaznivega dejanja
VSL Sodba VII Kp 61161/2018VSL0003004729.10.2019Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOPri izrekanju enotne kazni v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP oziroma pri odmeri kazni obsojencu na podlagi 55. člena KZ-1 ista kazen ne more biti dvakrat upoštevana kot določena.neprava obnova kazenskega postopka - postopek neprave obnove - odmera kazni obsojencu - odmera enotne kazni - enotna kazen zapora - izrek enotne kazni - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - sprememba kazenske sankcije - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
VSL sodba VII Kp 59948/2011VSL002331824.03.2015Kazenski oddelekKAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVOOb ugotovitvi nesorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba, se obdolženca oprosti obtožbe.goljufija – majhna premoženjska korist – nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba – neznatna nevarnost dejanja – majhna teža dejanja – časovna odmaknjenost kaznivega dejanja – neznatne škodljive posledice – nekaznovanost – zdravljenje
VSL sodba VII Kp 59453/2013VSL008613318.05.2016Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVOKaznivi dejanji prikrivanja, ki se obravnavata v tem postopku, in kaznivi dejanji prikrivanja (v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja), za kateri je bil obdolženec že pravnomočno obsojen, ne tvorijo tako časovno in krajevno povezanega življenjskega primera, da bi bilo njegovo obravnavanje v ločenih kazenskih postopkih z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve,...kaznivo dejanje prikrivanja – nadaljevano kaznivo dejanje – povezovalni elementi – časovna povezanost kaznivih dejanj – istočasno ali zaporedoma – krajevna povezanost kaznivih dejanj – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – ne bis in idem – res iudicata – združitev postopkov – zaslišanje obdolženca – obdolženec kot priča – odločba o kazenski sankciji – obteževalne okoliščine – zakonski znak kaznivega dejanja – direktni naklep
VSL sodba VII Kp 58962/2013VSL002345504.05.2016Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVOLastnoročni podpis že sam po sebi pomeni, da je listino podpisala oz. „izdala“ prav ta oseba, ki je na njej podpisana. V skladu s 364. členom ZKP navajanje izvedenih dokazov ni obvezna sestavina sodbe. Sodišče prve stopnje se v sodbi tudi ni dolžno opredeliti do vseh izvedenih dokazov in se nanje opreti, temveč le do tistih, ki so za razsojo pomembni, ki dokazujejo odločilna...kaznivo dejanje ponarejanja listin – uporaba ponarejene listine kot prave – podpis na listini – razlogi o izvedenih dokazih
VSL sodba VII Kp 58591/2011VSL002335710.06.2015Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOPravnomočna sodna odločba, s katero so urejeni stiki otroka z njegovim roditeljem, ne pomeni absolutne pravne vrednote, temveč vrednoto, ki ima izjemoma lahko manjši pomen od druge, posebej tehtne pravne vrednote. Glede na posebno varstvo, ki so ga otroci deležni v državnem in mednarodnem pravu, so koristi otroka lahko taka vrednota, za katero ni mogoče izključiti možnosti pretehtanja nad...kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke – odvzem mladoletne osebe – zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe – zlonamernost – koristi otroka – stiki z otrokom
VSL Sodba VII Kp 58588/2013VSL0001902729.01.2019Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVOZaradi domneve nedolžnosti (člen 27 Ustave RS) in zakonskega teksta v tretjem odstavku 82. člena KZ-1 ("stori" novo kaznivo dejanje) mora biti obstoj novega kaznivega dejanja, ki preprečuje izbris poprejšnje obsodbe iz kazenske evidence, ugotovljen s pravnomočno sodbo.zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - domneva nedolžnosti - storitev novega kaznivega dejanja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
VSL sodba VII Kp 58543/2013VSL002341713.01.2016Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKI - GOZDOVIZmotno je stališče pritožnice, da je sodišče prve stopnje s tem, ko obdolženca ni spoznalo za krivega (enega) nadaljevanega kaznivega dejanja, kršilo kazenski zakon. Člen 54 KZ-1 določa, da je nadaljevano kaznivo dejanje lahko podano le, kadar storilec stori premoženjska kazniva dejanja. Kaznivo dejanje uničevanja gozdov se v Kazenskem zakoniku nahaja v poglavju z naslovom Kazniva dejanja...nadaljevano kaznivo dejanje - kazniva dejanje zoper okolje, prostor in naravne dobrine - uničevanje gozdov
VSL Sodba VII Kp 57593/2012VSL0003736313.05.2020Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOV kolikor se pri kaznivem dejanju ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena KZ-1 zatrjuje izvršitveni način dejanja, da je storilec poslovne listine skril, mora biti takšno njegovo ravnanje, ki predstavlja odločilno dejstvo, v opisu dejanja določno opredeljeno.ponareditev ali uničenje poslovnih listin - opis dejanja - konkretne okoliščine - izvršitveno dejanje - zakonski znak kaznivega dejanja - poslovna listina - stečajni postopek - preizkus materialnega prava po uradni dolžnosti - oprostilna kazenska sodba
VSL Sodba VII Kp 574/2017VSL0001744108.11.2018Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOOpis kaznivih dejanj, ki se očitajo obdolžencema, ne vsebuje nobenih takšnih dejstev in okoliščin, za ugotovitev katerih bi bilo potrebno postaviti strokovnjaka - izvedenca. Zanemarjenost otroka ni zakonski znak obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, kakšne druge posledice za ugotavljanje katerih bi bilo potrebno znanje izvedenca, pa se v opisu dejanj ne zatrjujejo in ne očitajo.zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazovanje z izvedencem
VSL Sodba VII Kp 56665/2013VSL0001244530.05.2018Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOObdolženec je simptomatiko svojega bolezenskega stanja izkoriščal v tolikšnem obsegu, da je izkazano manipuliranje z okoliščinami zavodskih objektivnih možnosti izključiti akutno poslabšanje zdravstvenega stanja, vse s ciljem pred sodiščem izkazovati nezmožnosti aktivnega sodelovanja v kazenskem postopku, doseganja preložitve narokov in neizvedbe glavne obravnave. Sodišče je obdolžencu...sojenje v nenavzočnosti - neopravičen izostanek z naroka - obdolženčeva sposobnost sodelovati na glavni obravnavi - bolezensko stanje srca in ožilja - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - izvid in mnenje izvedenca - zloraba procesnih pravic - pravica do obrambe - temeljna jamstva poštenega postopka - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - odmera enotne kazni - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje ponarejanja listin
VSL Sodba VII Kp 56216/2017VSL0001612304.10.2018Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOZa kaznivo dejanje razžalitve bo šlo praviloma takrat, kadar kdo o kom izreče negativno vrednostno oceno v smislu podcenjevanja ali kakršnekoli druge oblike negativne sodbe o njem, pri čemer bo trditev tako splošnega značaja oziroma nekonkretizirana, da je ravno zaradi te splošnosti nemogoče dokazovati. V kolikor gre za očitek nekega dogodka ali določenega objektivnega in subjektivnega...kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice - objektivna žaljivost - negativna vrednostna ocena
VSL sodba VII Kp 55478/2012VSL008612724.08.2016Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOPresoja dejanskih okoliščin, ki kažejo, da je do neizpolnitve posebnega pogoja v pogojni obsodbi prišlo zaradi neupoštevnih subjektivnih razlogov v sferi obsojenca, in ne v posledici objektivnih okoliščin, zaradi česar je bila pogojna obsodba utemeljeno preklicana.pogojna obsodba s posebnim pogojem – neizpolnitev posebnega pogoja – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti – poravnava škode oškodovancu – objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja – obsojenčev odklonilen subjektivni odnos do kaznivega dejanja – neučinkovitost pogojne obsodbe – izmikanje plačilu škode – zavrnitev pritožbe – potrditev sodbe
VSL Sodba VII Kp 5447/2013VSL0002969411.12.2019Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOV opisu kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1 mora biti zmožnost plačevanja preživnine konkretizirana z določno opredeljenimi obdolženčevimi viri finančnih sredstev oziroma že pridobljenimi finančnimi sredstvi, s katerimi bi obdolženec preživninsko obveznost dejansko lahko poravnal.neplačevanje preživnine - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - zmožnost plačevanja preživnine
 izberi vse

izbrane: izvozi

Nihče ni, razen pred Bogom, dolžan obtoževati samega sebe.
Acusare nemo se debet nisi coram Deo.