zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

S 1. 2. 2021 sodišča znova opravljajo naroke, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah

Tečejo tudi procesni in roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih. Razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Na sodišče lahko stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, pridejo samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.

pomembno

zapri pomembno

S 1. 2. 2021 sodišča znova opravljajo naroke, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah

Tečejo tudi procesni in roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih. Razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Na sodišče lahko stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, pridejo samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

odločitve

Oddelki

Civilni oddelek
Gospodarski oddelek
Izvršilni oddelek
Kazenski oddelek
Oddelek za prekrške

Termin


Omejitev prikaza na dokumente, ki vsebujejo:

dodaj pogoj
izberiodločbadokumentdatum sejeoddelekpodročjejedroinstitut
VSL Sodba VII Kp 10432/2016VSL0003986608.09.2020Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOUvodni zapis v opisu dejanja, da je obdolženi v nekaterih primerih pomagal s sklepanjem zavarovalnih pogodb, v nadaljevanju ni ustrezno in določno konkretiziran. Ni namreč zadosten očitek, da je obdolženi pomagal v nekaterih od naštetih primerov, ampak bi moralo biti jasno razvidno, kateri so ti primeri. V opisu dejanja je izostal očitek naklepne pomoči. Opis obravnavanega dejanja obdolžencu...poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč pri kaznivem dejanju - opis kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - pravica do obrambe - naklep - kršitev kazenskega zakona - oprostilna sodba
VSL Sodba VII Kp 1020/2018VSL0003571109.06.2020Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVONa obstoj nesorazmernosti, med pomenom ravnanja, ki se očita obdolžencu, ki ni predkaznovan, glede na posledice, ki bi jih povzročila obsodba, kažejo okoliščine, v katerih je obdolženec storil očitano dejanje.nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - dejanje majhnega pomena - teža kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - nekaznovanost - sprememba sodbe - oprostilna sodba
VSL Sodba VII Kp 10116/2016VSL0001410128.06.2018Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVONi se mogoče strinjati, da je v obravnavani zadevi zakonski znak "spravljanje (oškodovanke) v podrejen položaj" zadosti konkretiziran. Zgolj strah, vznemirjenost in pogost jok oškodovanke so življenjsko logične posledice opisanih izvršitvenih ravnanj, vendar pa še ne pomenijo, da je bila oškodovanka spravljena v brezizhoden položaj, v katerem bi ji bila odvzeta svoboda odločanja o svojem...kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - oprostilna sodba
VSL Sodba VII Kp 10103/2016VSL0003915908.10.2020Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOV konkretnem delu opisanega kaznivega dejanja je navedeno, da je obdolženec od 10. 10. 2015 dalje dnevno pred hišo bivše izvenzakonske partnerke B. B. pritiskal na plin avtomobila, glasno poslušal glasbo, pripeljal do ograje in preverjal, če je njen avto tam, kar gotovo nakazuje na moteče, izzivalno ravnanje, ne predstavlja pa izvršitvene oblike kaznivega dejanja zalezovanja. Nadaljnje navedbe...zalezovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - oprostilna kazenska sodba - razlogi za oprostilno sodbo - dejanje ni kaznivo dejanje - dopolnitev opisa kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja
VSL sodba VI Kp 9566/2015VSL008613125.08.2016Kazenski oddelekKAZENSKO PROCESNO PRAVOSodišče prve stopnje odločbe o plačilu stroškov postopka ni oprlo na okoliščine, ki so obstajale ob izdaji sodbe, pač pa na bodoča negotova dejstva, kar nasprotuje splošnemu procesnemu standardu, da sodišče zakon uporabi na ugotovljeno dejansko stanje. Odločitev o plačilu stroškov lahko temelji le na okoliščinah, ki so bile podane do izdaje odločbe, zato je sodišče prve stopnje...stroški kazenskega postopka - podlaga za odločitev o stroških - bodoča negotova dejstva - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
VSL Sodba VI Kp 9406/2010VSL0000167008.09.2016Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOPredmet varstva pri kaznivem dejanju po 244. členu KZ je varovanje zvestobe družbi. Je pa na tem mestu potrebno izpostaviti, da je gospodarska družba, ne glede na to v kakšni obliki se pojavlja, samostojna pravna oseba, pri kateri je premoženje družbenikov v času, ko družba obstaja kot pravna oseba, ločeno od premoženja družbe. Slednje, upoštevajoč pravila gospodarskega prava, nedvomno...kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - obarvani naklep - družba z omejeno odgovornostjo - enoosebna gospodarska družba - edini družbenik - razpolaganje s premoženjem družbe - pogojna obsodba - izrek pogojne obsodbe - stranska kazen - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo
VSL Sodba VI Kp 8969/2019VSL0003064516.01.2020Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVONiti obstoj nevarnosti iz 72. člena ZTuj-2, niti obstoj mednarodne zaščite (status begunca ali status subsidiarne zaščite po 20. členu ZMZ-1), ne predstavljajo ovire za izrek stranske kazni izgona tujca iz države, ki se izvrši v skladu z zakonom, ki ureja tujce (peti odstavek 127. člena ZIKS-1).prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - stranska kazen izgona tujca iz države - mednarodna zaščita - načelo nevračanja - izvrševanje kazenskih sankcij
VSL Sodba VI Kp 7303/2019VSL0002902006.11.2019Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOPritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče za odločanje o tem, ali bo obtoženec prestajal kazen na odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku, ni imelo zakonske podlage. Iz določbe tretjega odstavka 32. člena Prehodnih določb KZ-1C (ki je sprejel določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-C, ki določa način prestajanja kazni zapora na odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku)...neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odvzem protipravne premoženjske koristi - način izvršitve kazni zapora - prestajanje kazni v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku - novela ZKP-N
VSL sodba VI Kp 7180/2014VSL008614520.09.2016Kazenski oddelekUSTAVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOKZ-1B se v razmerju do KZ-1 pokaže kot milejši zakon, saj je šele novela KZ-1B omogočila sodišču, da v obdolženčevo korist o alternativni izvršitvi zaporne kazni odloči že z odločbo o glavni stvari, ne glede na (maksimalno) število ur dela v splošno korist, ki jih sme naložiti obdolženemu. Primerjava določb KZ-1 in KZ-1B v situaciji, ko sodišče odloča o nadomestni...prikrivanje - priznanje krivde - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - uporaba kazenskega zakona - milejši zakon - uporaba milejšega zakona - novela KZ-1B - odločanje o alternativni obliki izvršitve kazni zapora s sodbo - odločanje s sklepom po pravnomočnosti sodbe - pravno stališče precedenčnega sodišča - neutemeljen odstop od sodne prakse - načelo alternativnosti pri uporabi kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - ugoditev pritožbi - sprememba sodbe - kršitev kazenskega zakona
VSL Sodba VI Kp 6240/2017VSL0000572916.11.2017Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOZ določitvijo kazni 15 dni zapora je sodišče prve stopnje prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, in s tem zagrešilo kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP. KZ-1 v prvem odstavku 46. člena določa splošni minimum zaporne kazni, ki ne sme biti krajša od enega meseca, za določitev krajše kazni pa v materialnem zakonu ni podlage, niti v primeru priznanja krivde niti pri...kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - odločba o kazenski sankciji - kršitev kazenskega zakona - določena kazen - priznanje krivde - omilitev kazni - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - splošni zakonski minimum zaporne kazni
VSL Sodba VI Kp 60738/2019VSL0003534416.06.2020Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOSodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko teže poškodb oškodovanca ni upoštevalo kot obteževalne okoliščine, saj v primeru, da je zakonodajalec kakšno okoliščino že upošteval kot zakonski znak kaznivega dejanja, sodišče take okoliščine ne sme upoštevati kot obteževalne, razen, če to opravičuje večja intenzivnost take okoliščine. Pravilno je ravnalo tudi, ko teže kršitve...povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kazenska sankcija - odmera kazni - obteževalne okoliščine - vrednotenje okoliščin - teža kaznivega dejanja - huda telesna poškodba - kršitev cestnoprometnih predpisov
VSL Sodba VI Kp 54922/2016VSL0000217312.07.2017Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOKer sodišče prve stopnje že ob ustni razglasitvi sodbe ni ustrezno konkretiziralo kategorije motornih vozil v izrečeni stranski kazni prepovedi vožnje motornega vozila, v pisnem odpravku sodbe ni šlo za očitno pisno pomoto, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom.izvirnik in pisni odpravek sodbe - popravni sklep - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - kategorije motornih vozil
VSL Sodba VI Kp 53723/2018VSL0002079219.02.2019Kazenski oddelekKAZENSKO PROCESNO PRAVOSodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izreklo na podlagi sporazuma o priznanju krivde z dne 17. 12. 2018 (list. št. 182 in 183). Drugi odstavek 370. člena ZKP določa, da se v takih primerih sodba ne sme izpodbijati iz razlogov po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) in po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi odločb...sporazum o priznanju krivde - predmet izpodbijanja v pritožbenem postopku - dovoljeni pritožbeni razlogi
VSL Sodba VI Kp 53260/2017VSL0001419328.03.2018Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOZakonski znak "obljubil" je dovolj določno opredeljen že v zakonu, zato ni potrebno, da bi bil v opisu konkretnega dejanskega stanu opisan z drugimi besedami (način dajanja obljube pa ni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja). V opisu dejanja ni konkretiziran zakonski znak "resnični vpliv" obtoženca pri uradni osebi. Gre namreč za objektivni zakonski znak kaznivega dejanja, ki je...dajanje daril za nezakonito posredovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obljuba nagrade - uradno dejanje - kršitev kazenskega zakona - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - oprostilna sodba
VSL Sodba VI Kp 50466/2019VSL0003975705.11.2020Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOČeprav je po vsebini šlo za odpadne stvari, le-te niso predstavljale zavrženih stvari (res derelicta), ki bi bile brez lastnika in bi jih bilo mogoče zakonito okupirati. Lastnik stvari ima v okviru zakonsko dopustnih možnosti pravico početi s stvarjo, kar želi, lahko jo tudi uniči, vendar pa prilastitev stvari, ki jo njen lastnik sicer namerava uničiti, a lastninske pravice na njej ne opusti...tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - protipravna prilastitev - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - odločba o kazni - odmera kazni obsojencu - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni
VSL Sodba VI Kp 50264/2016VSL0000216507.03.2017Kazenski oddelekKAZENSKO PROCESNO PRAVOZmotna je trditev pritožnice, da je sodišče kršilo pravice obdolženca do uporabe svojega jezika. Obdolženec je bil v dežurni preiskovalni službi poučen o pravici do tolmača, kateremu se je odpovedal ter navedel, da govori slovensko. Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je sodišče obdolženca primerno poučilo o pravici do tolmača, ki se ji je izrecno odpovedal.pravica do uporabe svojega jezika - pouk o pravici do uporabe svojega jezika - pravica do tolmača
VSL Sodba VI Kp 48267/2019VSL0003358322.05.2020Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOSodišče druge stopnje pojasnjuje, da posplošeno in nekonkretizirano sklicevanje na sodno prakso v drugih kazenskih zadevah, zgolj na podlagi števila ilegalnih prebežnikov opravljeni primerjavi izrečenih kazenskih sankcij, ni primerna, zadostna in ne more biti temelj oziroma podlaga za odmero kazni v konkretni zadevi. Višina izrečene kazni je vedno odraz ugotovljenih relevatnih okoliščin v...kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - sklicevanje na sodno prakso - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni - stranska denarna kazen - kršitev kazenskega zakona
VSL sodba VI Kp 48106/2014VSL008615905.07.2016Kazenski oddelekKAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVOS smiselno uporabo določb ZKP, ki se nanašajo na sporazum o priznanju krivde (450.b člen ZKP), se okoliščine v zvezi z odvzemom premoženjske koristi ugotavljajo na naroku za izrek kazenske sankcije tudi v primeru priznanja krivde.sporazum o priznanju krivde – priznanje krivde – narok za izrek kazenske sankcije – odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – odmera kazni – splošna pravila za odmero kazni – obteževalne okoliščine – sklep o izreku vzgojnega ukrepa – vzgojni ukrep – kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca – ponarejanje denarja – kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti – izrek denarne kazni kot stranske kazni – zakonitost pri izrekanju kazni
VSL Sodba VI Kp 48/2019VSL0003006304.06.2019Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOOčitana dejanja ne pomenijo enotne dejavnosti v smislu enega samega nadaljevanega kaznivega dejanja, saj gre za različne izvršitvene oblike sicer istovrstnih kaznivih dejanj, pri čemer je eno od dejanj storjeno v sostorilstvu, kaznivo dejanje, opisano pod točko 2 izreka sodbe, je obtoženec izvršil sam in z vdorom prišel v zaprt prostor, pod točko 3 opisano kaznivo dejanje velike tatvine,...pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje velike tatvine - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost - izvršitvene oblike - istovrstnost kaznivih dejanj - vlomna tatvina - tatvina na predrzen način - sostorilstvo
VSL sodba VI Kp 46161/2013VSL008618506.10.2016Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOZaveza plačati račune za dobavljeno blago ne konkretizira subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. Dejstvo, da obtoženec ni plačal dobavljenih izdelkov, v ničemer ne presega neizpolnitve civilnopravne obveznosti, tj. ne konkretizira obtoženčevega preslepitvenega namena ob sklenitvi in izvajanju pogodbe.kazniva dejanja zoper gospodarstvo – poslovna goljufija – preizkus po uradni dolžnosti – kršitev kazenskega zakona – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – dejanje ni kaznivo po samem zakonu – ugoditev pritožbi – sprememba sodbe – oprostilna sodba
 izberi vse

izbrane: izvozi

Sam namen zagrešiti tatvino ne napravi tatu.
Sola cogitatio furti faciendi non facit furem.