zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

S ponedeljkom, 16.11.2020, sodišča do preklica poslujejo v omejenem obsegu in naroke opravljajo le v nujnih zadevah.

Stranke in njihovi pooblaščenci naj za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Obisk sodišč za nevabljene stranke je možen le ob predhodnem dogovoru oz. najavi.

Več informacij >

pomembno

zapri pomembno

S ponedeljkom, 16.11.2020, sodišča do preklica poslujejo v omejenem obsegu in naroke opravljajo le v nujnih zadevah.

Stranke in njihovi pooblaščenci naj za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Obisk sodišč za nevabljene stranke je možen le ob predhodnem dogovoru oz. najavi.

Več informacij >


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

odločitve

Oddelki

Civilni oddelek
Gospodarski oddelek
Izvršilni oddelek
Kazenski oddelek
Oddelek za prekrške

Termin


Omejitev prikaza na dokumente, ki vsebujejo:

dodaj pogoj
izberiodločbadokumentdatum sejeoddelekpodročjejedroinstitut
VSL sodba VII Kp 21280/2014VSL002347225.05.2016Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVOKaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ-1 izvrši tisti, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilčevo ravnanje pri tem je posebej motivirano, saj...kaznivo dejanje goljufije – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov v opisu kaznivega dejanja – goljufivi namen – ustvarjanje zmotne predstave ali prikrivanje dejanskih okoliščin – puščanje v zmoti – kršitev kazenskega zakona
VSL Sodba VII Kp 20911/2016VSL0001644416.10.2018Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOObdolženčev zagovornik ima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni pravni kvalifikaciji obdolženca za izvršitev kaznivega dejanja 9. 1. 2016 obtožbe oprostiti, ne pa navedenega dejanja zgolj izpustiti iz opisa kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe. Gre namreč za dve kaznivi dejanji, zato je med njima podan realni stek. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre pri tem za...kaznivo dejanje grožnje - dve kaznivi dejanji - realni stek - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - preizkus po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev v korist obdolženca
VSL Sodba VII Kp 20876/2018VSL0003308407.05.2020Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOKaznivo dejanje grožnje po 135. členu KZ-1 je mogoče izvršiti v več izvršitvenih oblikah, vselej pa mora biti grožnja resna, kar pomeni, da mora biti objektivno zmožna povzročiti vznemirjenje ali občutek strahu pri oškodovancu. Pri tem subjektivni občutek prestrašenosti ali ogroženosti oškodovanca ni pomemben, niti potreben, zato niti v tem delu niso utemeljene pritožbene navedbe...grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - resnost grožnje
VSL Sodba VII Kp 2062/2019VSL0003795916.09.2020Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOOpis očitanega kaznivega dejanja zajema, glede na izpostavljene karakteristike neugotovljenega predmeta, logično možnost povzročitve težje poškodbe oškodovanca s tem predmetom.ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - določenost predmeta - povzročitev poškodbe - izvedensko mnenje
VSL Sodba VII Kp 19596/2015VSL0000288006.06.2017Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOKadar se storilec upravičeno nahaja v informacijskem sistemu, za dostop do dela informacijskega sistema, za pregledovanja katerega ni pooblaščen, pa ni treba premagati nobenih tehničnih ovir, ni mogoče govoriti o konkretizaciji zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 221. člena KZ-1B. Zaposleni, ki v sferi službene elektronske pošte upravičeno pričakuje zasebnost, je oškodovanec...kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - neupravičen vstop v informacijski sistem - vdor v informacijski sistem - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - kršitev tajnosti občil - službena elektronska pošta - pričakovana zasebnost - status oškodovanca - kazenski pregon - pravočasnost predloga - sprememba sodbe - oprostitev obtožbe
VSL Sodba VII Kp 18935/2018VSL0002650229.08.2019Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOPolitične oziroma javne osebnosti morajo izkazovati višjo stopnjo strpnosti in prenašati tudi oznake, pri katerih gre za izrazito negativne vrednostne sodbe. Pri presoji očitkov storitve kaznivega dejanja razžalitve je treba uporabiti načelo sorazmernosti. Gre za tehtanje med obdolženčevo pravico do svobode izražanja in nedotakljivostjo oškodovančeve telesne in duševne celovitosti,...razžalitev - zasebna tožba - namen zaničevanja - župan - direktor občinske uprave - nosilec javne funkcije - načelo sorazmernosti - svoboda izražanja - čast in dobro ime - javna oseba - kritika nosilca javnih funkcij - oprostilna sodba
VSL Sodba VII Kp 18840/2015VSL0002518514.03.2019Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOČe je obdolžencu mogoče očitati uporabo treh ponarejenih listin, gre za očitek treh kaznivih dejanj, ne pa za eno samo kaznivo dejanje kot to napačno ugotavlja sodišče prve stopnje. Izhajajoč iz kazenskopravne teorije in uveljavljene sodne prakse je pravilen zaključek pritožnika, da uporaba vsake posamezne ponarejene listine, predstavlja samostojno kaznivo dejanje. Torej kolikor je storilec...kaznivo dejanje ponarejanja listin - obračun plače - nadaljevano kaznivo dejanje - hkratna uporaba več ponarejenih listin - javna listina
VSL sodba VII Kp 18136/2013VSL002345216.03.2016Kazenski oddelekKAZENSKO PROCESNO PRAVOKer v zapisnik ni bil zapisan odgovor obdolženca, ali si bo vzel zagovornika ali se bo branil sam, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da ni bil poučen o svojih pravicah. Zmotno je naziranje pritožbe, da je uradni zaznamek o razgovoru z osumljencem, ki je sestavljen na podlagi šestega odstavka 148. člena ZKP, dokaz, na katerega se lahko opre sodba. Takšna izjava osumljenca pomeni vir...izjava osumljenca – pravni pouk osumljencu – uradni zaznamek kot dokaz
VSL Sodba VII Kp 17968/2014VSL0001449822.08.2018Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOKljub temu, da peti odstavek 161. člena KZ-1 izrecno ne ponavlja besedila "kar lahko škoduje dobremu imenu" iz prvega odstavka navedenega člena, tako logična kot sistemska razlaga ne dopuščata drugega sklepa, kot da se obdolženec ob podanih zakonskih pogojih lahko ekskulpira kaznivosti (če dokaže resničnost izjav ali najmanj utemeljen razlog verjeti v resničnost) tudi glede zatrjevanja...kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - obramba pravice - varstvo upravičenih koristi - izključitev kaznivosti - poseg v čast in dobro ime - dokaz resničnosti - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - razlaga kazenskega zakona - logična razlaga - sistemska razlaga
VSL sodba VII Kp 17483/2014VSL002338004.11.2015Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOObdolženec je v hišo zgolj vstopil, jo preiskal in izvršil tatvino, zato ni mogoče šteti, da je s tem svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja in kaznivega dejanja tatvine. Vstop v hišo je pripravljalno dejanje h kaznivemu dejanju tatvine.kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja – kaznivo dejanje tatvine – pripravljalno dejanje – nadaljevano kaznivo dejanje
VSL Sodba VII Kp 17420/2017VSL0003712006.05.2020Kazenski oddelekIZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOV izreku sodbe opisano dejanje ne obsega vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, saj je popolnoma izostala konkretizacija objektivnega zakonskega znaka "ko je ta (uradna oseba) opravljala naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij". Ta znak kaznivega dejanja v zakonu ni dovolj določno opredeljen, da ga zaradi jasnosti in razumljivosti v dejstvenem opisu kaznivega dejanja ne bi bilo potrebno...napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - oseba, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij - pravosodni policist - naloge pravosodnih policistov - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
VSL sodba VII Kp 1736/2010VSL002345803.02.2016Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOPo presoji pritožbenega sodišča obdolženčevo ravnanje, opisano v izreku izpodbijane sodbe, ne predstavlja (niti po času trajanja niti po posledicah niti po obsegu) večje intenzivnosti, zato ni dokazano, da bi bila oškodovanka spravljena v podrejen položaj, saj je šlo za enkraten dogodek, ki ni bil večje intenzivnosti. V izreku sodbe opisane posledice obdolženčevega ravnanja...nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj – enkraten dogodek
VSL sodba VII Kp 17332/2014VSL008613813.09.2016Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVOZ navedbami, da je obdolženec storil kaznivo dejanje tatvine in ne zatajitve, se zagovornica pritožuje v obdolženčevo škodo, hkrati pa ne upošteva pravila o prepovedi spremembe na slabše iz 385. člena ZKP. Ker si je obdolženi protipravno prilastil zaupano stvar, katere vrednost ne presega 500,00 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno poseglo v opis dejanja in obdolženega...kazniva dejanja zoper premoženje – zatajitev – tatvina – pritožba v škodo obdolženca – prepoved spremembe na slabše – vrednost zaupane stvari – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – neznatna družbena nevarnost – zavrnitev pritožbe – potrditev sodbe
VSL Sodba VII Kp 17296/2016VSL0001692906.11.2018Kazenski oddelekKAZENSKO PROCESNO PRAVOSodišče prve stopnje je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP izostanek predstavnika oškodovanke na naroku za glavno obravnavo pravilno presojalo z vidika, ali je izkazan interes oškodovanca za začetek in nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženca. Pritožbeno izvajanje, da podaja premoženjskopravnega zahtevka ne more pomeniti izkazanega interesa oškodovanca za...oškodovanec - predlagalni delikt - predlog za kazenski pregon - procesne pravice oškodovanca - oškodovanec, vabljen kot priča - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - umik predloga za pregon - domneva o umiku - interes za kazenski pregon
VSL Sodba VII Kp 17032/2018VSL0003768509.09.2020Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETAPritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da je obdolženka povzročila prometno nesrečo z nezavestno malomarnostjo. Obdolženki sta dokazani dve najbolj grobi kršitvi cestnoprometnih predpisov po drugem odstavku 105. člena in prvem odstavku 41. člena ZPrCP, pri čemer ni upoštevna navedba pritožnika, da je obdolžena prav zaradi nameravane vožnje avtomobila prenehala piti, ravno...povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - alkoholiziranost - groba kršitev cestnoprometnih predpisov - zavestna malomarnost - nezavestna malomarnost
VSL Sodba VII Kp 16999/2013VSL0000868409.01.2018Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOSklenitev pogodb, s katerima sta se M. in F. zavezali Z. pod dogovorjenimi pogoji izplačati nepovratna sredstva, je za Z. predstavljala potencialno upravičenje do nakazila subvencije pod odložnim pogojem oziroma pravno zavarovano pričakovanje do pridobitve subvencije, ne pa pridobitev subvencije v obliki premoženjske koristi, ki je za Z. nedvomno nastala šele z nakazilom denarnih sredstev na...preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - idealni stek - načelo inkluzije
VSL sodba VII Kp 16900/2015VSL008620310.01.2017Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOV opisu ni z ničemer konkretizirana zaupnost izjave. Dejanje, kot se očita obtožencu, ob izostanku te konkretizacije nima vseh znakov kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137.neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje - zakonski znaki kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja - zaupnost izjave - konkretizacija zakonskega znaka zaupnost izjave
VSL Sodba VII Kp 1661/2016VSL0000139104.05.2017Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVOMotiv oziroma nagib ni posebna vrsta naklepa, ampak posebna subjektivna okoliščina, ki omogoča določnejše prepoznavanje storilčevega naklepa.kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - direktni naklep - eventualni naklep - nagib - motiv pri storitvi kaznivega dejanja
VSL sodba VII Kp 16470/2015VSL008615420.09.2016Kazenski oddelekKAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVOOpis dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne konkretizira oziroma v zadostni meri substancira abstraktnega zakonskega znaka lažnivega prikazovanja (ali prikrivanja) dejanskih okoliščin ter posledično goljufivega (preslepitvenega) namena obdolženca, ki mora biti pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 211. člena KZ-1 podan ob izposoji denarja.kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - posojilna pogodba - izposoja denarja - preslepitev oškodovanca - civilnopravno razmerje - oprostilna sodba - izrek - obrazložitev - razlog za oprostitev obtožbe - zavrnitev pritožbe - potrditev sodbe
VSL sodba VII Kp 1625/2016VSL008621425.01.2017Kazenski oddelekKAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOSodišče prve stopnje v odločbi o pogojni obsodbi ni uporabilo četrtega odstavka 59. člena KZ-1 in drugega odstavka 60. člena KZ-1. S tem je v škodo obdolženke prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in napravilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena KZ-1. Ker se sodišče prve stopnje ni odločilo za preklic pogojne obsodbe in je obdolženki izreklo novo pogojno...preklic pogojne obsodbe - storitev novega kaznivega dejanja - izrek enotne kazni
 izberi vse

izbrane: izvozi

V dvomu je treba soditi v prid obtoženca.
In dubio pro reo (iudicandum est).