VSL sklep
II Cp 1344/2009

Jedro

Cilj posestnega varstva (doseči stanje, kakršno je bilo pred posegom v posest) narekuje, da je pasivno legitimiran ne le neposredni motilec, pač pa tudi (skupaj s prvim ali sam zase) tisti, v korist katerega je bilo motilno ravnanje storjeno in ki ima stvar v posesti namesto deposediranega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 231,75 EUR stroškov odgovora na pritožbo v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tedaj dalje.

Obrazložitev

:

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je toženka motila neposredno mirno in dejansko posest tožeče stranke na poti, ki poteka od javne poti, parc. št. 632, po južnem delu toženkine parcele 444/1 do parcele št. 441/4 in 456/1 s tem, da je na vzhodnem delu poti, v neposredni bližini javne ceste, parc. št. 632 na pot postavila rampo, nekaj metrov naprej je dala navoziti kup gramoza v velikosti približno 5 m3, pred nekaj dnevi pa še 6 metrov širok in 2,5 m visok kup hlodovine ter s tem preprečila uporabo prej navedene poti (1. tč. izreka). Toženko je zavezalo k vzpostavitvi posestnega stanja poti (odstranitev hlodovine, 2. tč. izreka), ji v bodoče prepovedalo na podoben način posegati v posest poti tožeče stranke (3. tč. izreka) ter odločilo še o pravdnih stroških (4. tč. izreka).

(2) Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek stroškovno zavrne. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Sodišču prve stopnje očita prekoračitev tožbenega zahtevka, saj je ugotovilo, da je toženka storila motilno dejanje dvakrat (prvič s postavljeno rampo ter navoženim gramozom, drugič pa z navoženo hlodovino). Meni tudi, da je tožba – tako prvotna kot spremenjena – vložena prepozno. Tožeča stranka je namreč za motenje z rampo in gramozom izvedela v začetku meseca februarja 2008, kot so povedali toženka, MS ter IŠ, vendar sodišče prve stopnje njihovim izpovedbam brez tehtne obrazložitve ni sledilo. Končno opozarja, da z navoženimi drvi nima nič; navozil jih je njen sin M. (ki je ob tem odstranil rampo in gramoz), tega pa mu toženka ni naročila.

(3) Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo nasprotuje njenim razlogom in pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne ter izpodbijani sklep potrdi. Pri tem priglaša stroške.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Očitki o prekoračenju tožbenega zahtevka ne držijo. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, kot je bil ta postavljen (spremenjen) na naroku za glavno obravnavo z dne 16. 9. 2008, ko je bil opravljen ogled na kraju samem. Takrat se je ugotovilo, da so posledice prvega motilnega ravnanja (rampa in gramoz) odstranjene, da pa je na istem mestu prišlo do novega motilnega ravnanja (postavitev skladovnice hlodovine). Po vložitvi tožbe nastale okoliščine so tako terjale ustrezno spremembo tožbenega zahtevka, kar je tožeča stranka tudi storila. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, za takšno spremembo ni potrebovala soglasja toženke (186. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami; od tu ZPP).

(6) Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obravnavanih motilnih ravnanj ni izvršila toženka lastnoročno, pač pa druge osebe po njenem naročilu. Pravilna je tudi ugotovitev o tem, kdaj je tožeča stranka za motenje in storilca zvedela. Do omenjenih ugotovitev je sodišče prve stopnje prišlo na podlagi skrbne, logične in življenjske dokazne ocene, ki je tudi ustrezno obrazložena (str. 4 in 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zgolj pavšalni pritožbeni očitki obravnavane dokazne ocene ne morejo omajati, nanje pa tudi ni mogoče podrobneje odgovoriti. Iz ugotovljenih okoliščin je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila tožba vložena znotraj 30-dnevnega roka iz 32. čl. Stvarnopravnega zakonika (

Ur. l. RS, št. 87/2002; od tu

SPZ), torej pravočasno. Enako velja za spremembo tožbe z dne 16. 9. 2008. Le-ta se nanaša na novo motenje, zato zanjo velja novi 30 dnevni rok; ker je tožeča stranka sodno varstvo zoper novo motenje zahtevala neposredno po tem, ko je (ob ogledu na kraju samem) zanj zvedela, je tudi sprememba tožbe pravočasna. Toženkino pasivno legitimacijo končno utemeljuje ugotovitev, da je motilna ravnanja naročila, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje. Cilj posestnega varstva (doseči stanje, kakršno je bilo pred posegom v posest) namreč narekuje, da je pasivno legitimiran ne le neposredni motilec, pač pa tudi (skupaj s prvim ali sam zase) tisti, v korist katerega je bilo motilno ravnanje storjeno in ki ima stvar v posesti namesto deposediranega (Frantar: Stvarno pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1993, str. 306 in 351).

(7)

Pritožbeno sodišče tudi v okviru pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP) ni našlo drugih razlogov v škodo izpodbijanega sklepa, zato ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. čl. ZPP).

(8) Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbah 1. odst. 154. čl. ZPP in 1. odst. 165. čl. ZPP. Toženka je s pritožbo propadla, zato je dolžna tožeči stranki povrniti potrebne stroške odgovora na pritožbo. Pritožbeno sodišče jih je na podlagi stroškovnika in Odvetniške

tarife (OT) odmerilo na 231,75 EUR (375 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 37,5 točk za

zastopanje več oseb

, materialni stroški ter DDV). Stroški obvestila stranki so vključeni v sestavo pritožbe (Tar. št. 39 OT), stroški prihoda stranke k odvetniku pa nepotrebni ter neizkazani. Od priznanih stroškov je tožeča stranka zahtevala še zakonske zamudne obresti, ki ji gredo od poteka paricijskega roka (15 dni) dalje do plačila.

Datum zadnje spremembe:

18.09.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1145/2010
• VSL sklep I Cp 2921/2013
• VSL sklep I Cp 3254/2013