VSL sklep Cp 1431/99

Jedro

V ugovoru ostaja sporno, ali je dolžnik s plačilom prispevkov in dohodnine izpolnil celotno svojo obveznost do upnice, ki izhaja iz izvršilnega naslova in po katerem je dolžnik dolžan upnici izplačati odpravnino v znesku 2.749.700,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.1996 dalje do plačila. Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova na izvršilni naslov vezano. Zato dolžnik s plačilom dohodnine in prispevkov v skupnem znesku 1.767.416,40 SIT svoje obveznosti do upnice ni izpolnil tako, kot to izhaja iz izvršilnega naslova.

 

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi v zvezi s sklepom opr.

št. I 157/99-10 z dne 4.6.1999.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je neutemeljen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, s katerim je dovolilo izvršbo zaradi izterjave še neplačanega dela upnikove terjatve, poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Dolžnik je v ugovoru navedel, da je v celoti poravnal upnikovo terjatev. Dne 23.12.1998 je plačal glavnico v neto znesku 1.419.486,60 SIT in znesek 57.805,00 SIT za stroške postopka, dne 24.12.1998 prispevke v višini 1.044.886,20 SIT in dohodnino v višini 722.530,00 SIT od glavnice v bruto znesku 2.749.700,40 SIT in dne 29.1.1999 zamudne obresti odpravnine v višini 2.445.640,00 SIT in zamudne obresti stroškov postopka v višini 35.663,50 SIT. V dokaz tem navedbam je v ugovoru priložil fotokopijo dokazil o zatrjevanih plačilih (priloga B1), izračun višine izplačane odpravnine (priloga B2), izračun obresti (priloga B3), stališče davčne uprave št. 416-1/99-OG z dne 28.1.1999 (priloga B5) in dokaz o zavrnitvi obvestila o nakazilu odpravnine s strani upnice z dne 21.1.1999 (priloga B6).

Navedel je, da ni utemeljeno upničino stališče, da ji gredo obresti od bruto zneskov, saj je potrebno plačati tudi prispevke. Tako je moral dolžnik najprej poravnati glavnico in plačati pripadajoče prispevke in dohodnino, zakonske obresti pa je nakazal dne 29.1.1999 po priloženem obračunu.

Ker je upnica pri delni utesnitvi upoštevala bruto znesek, je njen zahtevek po določbi 313. člena ZOR napačen.

V odgovoru na ugovor je upnica navedla, da ji dolžnik po izvršilnem naslovu dolguje odpravnino v znesku 2.749.700,40 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po izvršilnem naslovu tako tožena stranka ni bila dolžna obračunati in plačati tudi davke in prispevke in tožeči stranki izplačati le razlike. Tudi sicer pa se od zneska odpravnine ne plačuje prispevkov po določbah Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost, saj zakon ne more veljati retroaktivno za obveznost, ki bi jo bil dolžnik upnici dolžan izplačati že dne 11.4.1996. Predlagal je, da se ugovor dolžnika zavrne in sklep o izvršbi potrdi.

Ugovor ni utemeljen.

V ugovoru delno zatrjevano plačilo upničine terjatve z dne 23.12.1998 je sodišče prve stopnje že upoštevalo pri izdaji sklepa o izvršbi z dne 23.2.1999, saj je upnik pred izdajo tega sklepa za plačani del terjatve predlog za izvršbo umaknil. Prav tako pa je sodišče prve stopnje v tej izvršilni zadevi tudi že upoštevalo delno plačilo terjatve z dne 29.1.1999, saj je tudi v tem delu sledilo upnikovemu delnemu umiku predloga za izvršbo in s sklepom z dne 4.6.1999 (ki je že postal pravnomočen) izvršbo ustavilo tudi za znesek 2.481.303,50 SIT.

V ugovoru tako ostaja sporno le vprašanje, ali je dolžnik s plačilom prispevkov v višini 1.044.886,20 SIT in dohodnine v višini 722.530,20 SIT izpolnil celotno svojo obveznost do upnice, ki izhaja iz 2. točke izreka sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, oddelka v Novem mestu, opr. št. Pd 181/96-15 z dne 19.11.1996. Dolžnik v ugovoru zatrjuje obstoj ugovornega razloga iz 8. točke 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ki bi bil podan, če bi terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko tega dolžnik ni več mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. V konkretnem primeru iz izvršilnega naslova izhaja, da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati odpravnino v znesku 2.749.700,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.1996 dalje do plačila.

Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova na izvršilni naslov vezano (prim. 1. odst. 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). To pomeni, da v izvršilnem postopku, ki sledi postopku, kjer sta bila že pravnomočno ugotovljena obstoj in višina upničine terjatve, tudi ni predvideno ocenjevanje materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova. Taka ocena bi v konkretnem primeru (če bi se sledilo dolžnikovim ugovornim navedbam) pripeljala do spremembe izvršilnega naslova. V tem primeru namreč izvršilni naslov ne daje podlage za to, da bi se obveznost dolžnika izvršila na način, ki ga je v ugovoru zatrjeval dolžnik. Zato dolžnik s plačilom dohodnine in prispevkov v skupnem znesku 1.767.416,40 SIT svoje obveznosti do upnice ni izpolnil tako, kot to izhaja iz izvršilnega naslova. Glede na to pa je materialnopravno pravilno in v skladu z določbo 313. člena ZOR upnica tudi vračunala delno izpolnitev dolžnikove obveznosti, kar je sodišče prve stopnje upoštevalo že pri izdaji izpodbijanega sklepa o izvršbi.

Nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je zadevo poslalo višjemu sodišču, da o ugovoru odloči kot o pritožbi, je bil zato povsem v skladu z 2. odst. 54. člena ZIZ.

Ker tudi ni najti razlogov, na katere je sodišče pri odločanju o ugovoru dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 55. člena ZIZ), je bilo treba ugovor dolžnika zavrniti in izpodbijani sklep o izvršbi potrditi (po 2. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 1295/99
• VSL sklep III Cp 2044/99
• VSL sklep II Cpg 919/99