<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cpg 33/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1999:CPG.33.99
Evidenčna številka:VSL00779
Datum odločbe:06.05.1999
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:sklep o začetku postopka prisilne poravnave - obrazložitev sklepa

Jedro

Sklep o začetku postopka prisilne poravnave mora biti tako obrazložen, da je iz razlogov sklepa mogoče ugotoviti, katera v predlogu zatrjevana dejstva kažejo na to, da so podani pogoji za začetek postopka prisilne poravnave. Pri tem mora biti obrazloženo, kateri pogoj (insolventnost ali prezadolženost) je v predlogu izkazana. Sklep ni obrazložen, če sodišče v njem zapiše le to, da ima predlog vse sestavine iz 1. odst. 24. čl. ZPPSL in da so mu priložene vse listine, ki jih zahteva 2. odst. 24. čl. ZPPSL.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom I. d.d. X, določilo upravitelja prisilne poravnave in upniški odbor ter upnike pozvalo, da prijavijo terjatve, dolžniku pa je naložilo, da je dolžan v roku treh mesecev predložiti načrt finančne reorganizacije.

Proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave se upnika pritožujeta in uveljavljata pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka ter predlagata, da sodišče druge stopnje sklep o začetku postopka prisilne poravnave razveljavi, podrejeno pa se pritožujeta zoper sklep o imenovanju upniškega odbora.

Pritožba je bila vročena dolžniku, ki je vložil odgovor na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Predlog za začetek postopka prisilne poravnave mora biti popoln, da je sposoben za obravnavanje. Kaj mora predlog vsebovati, da je popoln, je določeno v 24. členu ZPPSL. Med obveznimi sestavinami predloga je v 1. odst. 24. člena ZPPSL med drugimi navedeno, da mora predlog vsebovati dejstva (podatke in okoliščine), iz katerih izhaja, da so podani pogoji za začetek postopka prisilne poravnave. Postopek prisilne poravnave pa je mogoče začeti le, če gre za dolžnika, ki je insolventen (dalj časa plačilno nesposoben) ali prezadolžen (primejaj 2. odst. 1. člena ZPPSL in 1. odst. 5. člena ZPPSL). Navedeno pomeni, da mora predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebovati navedbo dejstev, ki kažejo na obstoj insolventnosti (dalj časa trajajoči plačilni nesposobnosti) ali prezadolženosti predlagatelja prisilne poravnave. Če teh dejstev predlog ne vsebuje in če predlogu ni priložena dokumentacija, ki bi ta dejstva izkazala za verjetno (2. odst. 24. člena ZPPSL), je vloga nepopolna in mora predsednik poravnalnega senata izpeljati postopek za dopolnitev predloga (1. odst. 26. člena ZPPSL). Vse to pa pomeni, da mora biti tudi sklep o začetku postopka prisilne poravnave (z njim je namreč predlogu ugodeno) tako obrazložen, da je iz razlogov sklepa mogoče ugotoviti, katera zatrjevana dejstva v predlogu kažejo na to, da so podani pogoji za začetek postopka prisilne poravnave. Pri tem mora biti obrazloženo, kateri pogoj (insolventnost ali prezadolženost) je v predlogu izkazan. Sklep sodišča ni obrazložen, če sodišče v njem zapiše le to, da ima predlog vse sestavine iz 1. odst. 24. člena ZPPSL oziroma, da so mu priložene listine, ki jih zahteva 2. odst.

24. člena ZPPSL. Tako obrazloženega sklepa ni mogoče preizkusiti.

Ravno takšno obrazložitev pa ima izpodbijani sklep, saj je sodišče v njem le zaključilo, da ima predlog vse sestavine iz 1. odst. 24. člena ZPPSL in da so mu priložene listine, ki so predpisane z zakonom. Pritožnika zato utemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odst.

354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. Zaradi tega je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti le-temu v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL), saj izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ni moglo preizkusiti.

Pritožbene trditve glede imenovanja upniškega odbora so bile postavljene podrejeno, zato pritožbeno sodišče do njih ni zavzemalo stališča. Pa tudi sicer je del sklepa, s katerim je sodišče postavilo upniški odbor, po vsebini odredba, ki je sestavni del sklepa (primerjaj 1. odst. 21. člena ZPPSL). Zoper odredbo pa je dovoljen ugovor, o katerem odloči poravnalni senat (primerjaj 1. in 2. odst.

14. čl. ZPPSL v zvezi z 71. členom ZPPSL) in ne sodišče druge stopnje.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZPPSL člen 1, 1/2, 5, 5/1, 15, 24, 24/1, 24/2, 1, 1/2, 5, 5/1, 15, 24, 24/1, 24/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00Nzc4NA==