VSL sklep Cpg 1060/94

Jedro

Stranka mora zahtevati povrnitev stroškov že v predlogu, o katerem naj sodišče odloči samo takrat, kadar je z zakonom predpisano in zato stranka ve (ali bi morala vedeti), da bo o njem odločeno brez obravnavanja, sicer pa v 15 dneh od takrat, ko zve, da bo sodišče v zadevi odločilo brez poprejšnjega obravnavanja, na primer po 496. členu ZPP.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov, češ da je bil vložen prepozno.

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila in predlagala njegovo spremembo. Navedla je, da je bila šele s prejemom prvostopne odločbe o glavni stvari seznanjena, da je tožena stranka soglašala z delnim umikom tožbe in da je umaknila svoje pravno sredstvo. Pred že razpisanim narokom je namreč prejela le telegramsko obvestilo o njenem preklicu, brez navedbe razlogov za preklic. Predlog za povrnitev pravdnih stroškov, vložen v 15 dneh od prejema odločbe o glavni stvari, je zato po njenem mnenju pravočasen.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 3. odst. 164. člena ZPP mora pravdna stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških; če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj sodišče odloči. Po 7. odst. istega člena ZPP pa se lahko v primeru, ko tožnik ni na obravnavi umaknil tožbe ali stranka ni na obravnavi umaknila pravnega sredstva, povrnitev stroškov zahteva v 15 dneh od prejema sporočila o umiku.

V obravnavanem primeru je tožeča stranka s pisno vlogo, torej izven glavne obravnave, delno umaknila tožbo. V ostalem delu je torej utemeljeno pričakovala obravnavo, ki je bila tudi že razpisana za 1.4.1994. V odgovoru na vlogo o delnem umiku tožbe je tožena stranka z umikom soglašala, hkrati pa predlagala, naj sodišče o preostalem delu tožbenega zahtevka odloči izven obravnave po določbi 496. člena ZPP, ker dejansko stanje med strankama ni sporno. Temu predlogu je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo. V takem primeru pa ne gre za tako odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, da bi morala tožeča stranka že v svoji vlogi o delnem umiku tožbe priglasiti tudi pravdne stroške. Določbo 3. odst. 164. člena ZPP je mogoče razumeti le tako, da je treba že v predlogu priglasiti pravdne stroške takrat, kadar je v zakonu predpisano in torej stranka, ki predlog vloži ve (ali pa bi vsaj morala vedeti), da se o predlogu odloča brez poprejšnjega obravnavanja. Zato tožeči stranki ni mogoče pripisati nepravilnega ravnanja, ker v navedeni vlogi ni zahtevala tudi povrnitve stroškov (tako da bi jih v skladu z določbo 2. odst. 164. člena ZPP opredeljeno navedla).

Sodišče prve stopnje je tožečo stranko s telegramom obvestilo o preklicu naroka za glavno obravnavo, razpisano za 1.4.1994. Pri tem ni navedlo nobenega razloga za preklic, tožeči stranki pa tudi ni vročilo vloge, v kateri je tožena stranka soglašala z delnim umikom tožbe in glede ostalega dela tožbenega zahtevka predlagala odločitev brez obravnavanja. Zato tožeča stranka ni mogla vedeti, da se je sodišče odločilo za tako rešitev zadeve in ji ni moč očitati niti tega, da je ravnala napak, ker ni zahtevala povrnitve pravdnih stroškov v 15 dneh od dneva, ko je zvedela za preklic naroka, kot je to napravilo prvostopno sodišče. Za tako stališče tudi ni opore v zakonu. Situacija je še najbolj podobna primeru, ko bi tožena stranka izven glavne obravnave umaknila pravno sredstvo - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V takem primeru je zahteva za povrnitev pravdnih stroškov glede na določbo 7. odst. 164. člena ZPP pravočasna, če je podana v 15 dneh od takrat, ko je tožeča stranka zvedela za vlogo tožene. V spisu ni podatka, da bi tožeča stranka za to vlogo zvedela pred prejemom sodbe in sklepa z dne 5.4.1994, torej pred 19.4.1994. Ker je povrnitev stroškov zahtevala dne 28.4.1994, je njen predlog pravočasen in je sodišče prve stopnje odločilo napačno, ko ga je kot prepoznega zavrglo. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP pritožbi ugodilo, napadeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da vsebinsko odloči o zahtevi tožeče stranke.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1783/99
• VSL sklep I Cpg 1331/98
• VSL sklep I Cpg 1186/98