VSL sklep Cpg 411/96

Jedro

Po ugotovitvi izločitvene pravice se stečajni dolžnik ne more upreti izdaji sklepa o izročitvi dela premoženja, na katerem obstoji priznana izločitvena pravica, upniku (na primer z ugovorom, da je pridobil pridržno pravico ali z začasno odredbo o zasegu istega premoženja upniku in izročitvi v hrambo stečajnemu dolžniku).

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Stečajni senat sodišča prve stopnje je po ugotovitvi izločitvene pravice izdal sklep o izročitvi stvari upniku.

Zoper sklep se je stečajni dolžnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. Navedel je, da je že v postopku izdaje tega sklepa ugovarjal, da je po priznanju izločitvene pravice pridobil pridržno parvico na stvareh, za katere mu sklep nalaga izročitev upniku. Polega tega je zoper upnika vložil predlog za izvršbo in začasno odredbo. Z začasno odredbo (ki sicer še ni pravnomočna) je bilo upniku prepovedano odtujiti in obremeniti sporne stvari in je bila odrejena hramba pri stečajnem dolžniku.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odst. 143. člena ZPPSL izda stečajni senat v primeru, ko stečajni upravitelj prizna izločitveno pravico in te pravice ne prereka nobeden izmed upnikov, sklep o izročitvi stvari upniku. Edini vsebinski pogoj za tak sklep je torej ugotovitev izločitvene pravice (torej, da prizna to pravico stečajni upravitelj in je ne prereka kateri od upnikov). Drugi pogoj, da o zahtevku na izročitev stvari še ni bilo odločeno s pravnomočno odločbo, je predpisan samo zato, ker je tudi sklep stečajnega senata po 3. odst. 143. člena ZPPSL izvršilni naslov, o istem zahtevku pa ne more biti odločeno dvakrat.

Stečajni senat izda sklep o izročitvi stvari po uradni dolžnosti, brž ko je izločitvena pravica ugotovljena in za njegovo izdajo ni potreben še poseben predlog upnika. Že iz tega sledi, da o izročitvi stvari odloči po stanju na dan ugotovitve izločitvene pravice, torej na dan naroka za preizkus terjatev, na katerem je stečajni upravitelj izločitveno pravico priznal in je ni prerekal nobeden od upnikov. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo dolžnikovega ugovora pridržne pravice.

Če bi stečajni dolžnik hotel uveljavljati pridržno pravico, za katero bi trdil, da obstaja že v času naroka za preizkus terjatev, bi moral za uspešno uveljavitev te pravice prerekati izločitveno pravico.

Priznanje izločitvene pravice namreč ne pomeni samo praznanja neke stvarne ali obligacijske pravice kot podlage za izločitev stvari iz stečajne mase, ampak tudi priznanje pravice, da se stvari izločijo iz stečajne mase in izročijo upniku. Če pa upnik trdi, da je kasneje pridobil kakšno pravico na stvareh, na katerih je ugotovljena izločitvena pravica, mora to uveljavljati po drugih pravnih poteh in ne z ugovorom v postopku izdaje sklepa o izročitvi stvari po 3. odst.

143. člena ZPPSL. Zato tudi pritožbena trditev, da je začasna odredba, kakršno je pridobil stečajni dolžnik, ovira za izdajo izpodbijanega sklepa o izročitvi stvari (kot izvršilnega naslova), ni utemeljena. To je lahko kvečjemu ovira za izvršbo.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov. Zato je v skladu z določbo 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napadeni sklep.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 718/2003
• VSL sklep II Cp 1053/2000
• VSK sodba I Cp 1184/2000